Osrednja slovesnost pri Brandenburških vratih v Berlinu. Foto: Reuters
Osrednja slovesnost pri Brandenburških vratih v Berlinu. Foto: Reuters

Berlinski zid, ki je 28 let delil mesto med takratno Zvezno republiko Nemčijo in Nemško demokratično republiko, je padel 9. novembra 1989.

Berlin po 30 letih: zahvala za spodbuditev mirne revolucije

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je na osrednji slovesnosti pri Brandenburških vratih v Berlinu dejal, da se še vedno spominja vzklika "porušite ta zid", ki ga je prav na tistem mestu izrekel takratni ameriški predsednik Ronald Reagan.

Nemški predsednik je na mestu, kjer je nekoč stal ameriški predsednik Ronald Reagan, ko je izrekel slovite besede
Nemški predsednik je na mestu, kjer je nekoč stal ameriški predsednik Ronald Reagan, ko je izrekel slovite besede "porušite ta zid", ZDA pozval k spoštljivemu partnerstvu. Foto: Reuters

ZDA je pozval k spoštovanju namesto egoizma, s čimer je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP poslal sporočilu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu.

Steinmeier je poudaril ključno vlogo, ki so jo odigrale ZDA pri zrušenju zidu, obenem pa pozval Washington, naj bo "spoštljiv partner" in naj zavrne nacionalizem.

"Ta Amerika kot partnerica v medsebojnem spoštovanju, kot partnerica za demokracijo in svobodo, proti nacionalnemu egoizmu – to si želim tudi v prihodnosti," je dejal Steinmeier v govoru na kraju, kjer je nekoč stal Reagan.

Trump je sicer ob obletnici čestital Nemcem za "strahovite napore, ki so jih naredili pri ponovnem združevanju države in obnovi nekdanje Vzhodne Nemčije".

Berlinski zid: Pogovor z zgodovinarko Matejo Režek in novinarjem Tonetom Hočevarjem
Na ulici Bernauer so udeleženci slovesnosti v ostanke zidu vtaknili vrtnice. Foto: Reuters
Na ulici Bernauer so udeleženci slovesnosti v ostanke zidu vtaknili vrtnice. Foto: Reuters

Angela Merkel pozvala k uporu proti rasizmu, sovraštvu in antisemitizmu

"Noben zid, ki izključuje ljudi in omejuje svobodo, ni tako visok ali tako širok, da ga ne bi bilo mogoče predreti," je dejala nemška kanclerka Angela Merkel na dopoldanski slovesnosti v kapelici sprave na berlinski ulici Bernauer, ki jo je leta 1961 čez noč na polovico presekal zid in kjer so pozneje postavili osrednje spominsko obeležje.

Kot je dejala Angela Merkel, le nekaj mesecev pred padcem zidu "nihče ni verjel, da je to sploh mogoče", poroča Deutsche Welle. "Spominjam se ljudi, ki so bili ubiti ob tem zidu, ker so iskali svobodo." Med letoma 1961 in 1989 je pri poskusu prečkanja zidu skupno umrlo najmanj 136 ljudi.

Berlinski zid je opomin, da človekove pravice in pridobljene svoboščine niso samoumevne, je poudarila Merklova, ki je odraščala v Vzhodni Nemčiji, 9. novembra 1989, ko je zid padel, je kot znanstvenica delala v Berlinu.

Spomnila je, da je v nemški zgodovini še en 9. november, in sicer leta 1938, ko je Hitler začel pogrom nad Judi v Nemčiji. "To je še en opomin, da se moramo odločno upreti rasizmu in antisemitizmu," je poudarila.

Evropa "se mora zavzeti za demokracijo in svobodo, za človekove pravice in strpnost", je poudarila kanclerka. Te vrednote je po njenih besedah "treba vedno živeti in vedno znova braniti".

Slovesnostim ob obletnici v teh dneh veliko pozornosti namenjamo tudi v dnevnoinformativnih in drugih oddajah na televiziji in radiu.


Padcu zidu je namenjen sobotni Dnevnikov izbor, na Valu 202 pa so med drugim pripravili tri epizode podkasta Zgodbe (reportaža iz Berlina, nekdanje ČSFR in nekoč jugoslovansko-italijanske meje).


V nedeljo bo ob 22.15 na 1. programu TV Slovenija na ogled dokumentarna oddaja Berlinski zid na velikem platnu, na 2. programu TV Slovenija pa ob 20.50 koncert Čarobni trenutki glasbe - koncert ob padcu Berlinskega zidu.

Steinmeier gosti predsednike Višegrajske četverice

Kanclerka in nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier ter njegovi gostje, med katerimi so bili predsedniki Poljske, Madžarske, Češke in Slovaške, so pred njenim govorom vtaknili vrtnice v luknje na preostanku zidu, ki še stoji na ulici Bernauer v Berlinu. Skupine šolarjev iz različnih evropskih držav, tudi Ukrajine, pa so spregovorile v svojih maternih jezikih o svojih občutkih ob obletnici padca Berlinskega zidu.

Steinmeier je pohvalil vzhodnoevropske države za njihov boj proti železni zavesi. "Brez poguma in želje po svobodi Poljakov, Madžarov, Čehov in Slovakov, mirna revolucija in združitev Nemčij ne bi bili možni," je dejal.

Osrednja slovesnost pred berlinskimi Brandenburškimi vrati se bo začela ob 18. uri z nagovorom nemškega predsednika in nemške borke za človekove pravice Marianne Birthler, ki je bila med letoma 2000 in 2011 pristojna za preiskavo zločinov tajne službe nekdanje Nemške demokratične republike Stasi.

Spomini Slovenke, ki je doživela padec Berlinskega zidu

Simbol padca železne zavese

Med letoma 1961 in 1989 je pri poskusu prečkanja zidu umrlo najmanj 136 ljudi. Foto: Reuters
Med letoma 1961 in 1989 je pri poskusu prečkanja zidu umrlo najmanj 136 ljudi. Foto: Reuters

Padec 155 kilometrov dolgega in nekaj metrov visokega Berlinskega zidu pred tremi desetletji velja za simbol padca železne zavese oziroma razpada komunističnih režimov v državah vzhodnega bloka, ki je tlakoval tudi pot združitvi Nemčij leto dni pozneje.

Pred padcem zidu se je v vzhodni Evropi leta 1989 zgodilo več pomembnih dogodkov, ključnega pomena je bila med drugim odločitev Madžarske, da na meji z Avstrijo ukine nadzorni sistem, katerega namen je bil preprečiti vsak poskus bega na Zahod. Manj kot teden dni pred padcem Berlinskega zidu so poleg tega 4. novembra 1989 v Vzhodnem Berlinu potekale največje demonstracije, na katerih je od pol milijona do milijon ljudi zahtevalo reforme in svobodne volitve.

30 let od padca Berlinskega zidu
Sorodna novica "Padec Berlinskega zidu – kamenček, ki je sprožil veliki plaz uničenja vzhodnega bloka"
Padec zavese, 1. del: Berlin