Avstrija je pripomogla k zapiranju t.i. balkanske poti, prek katere je prišla večina beguncev in migrantov. Foto: Reuters
Avstrija je pripomogla k zapiranju t.i. balkanske poti, prek katere je prišla večina beguncev in migrantov. Foto: Reuters

Obsežen paket zakonov, s katerim naj bi med drugim razširili možnost deportacij, bodo po napovedih še pred poletjem potrdili v parlamentu. "To je pomemben znak za tihotapce ljudi," je dejal obrambni minister Hans Peter Doskozil.

Z novo zakonodajo bo prosilce za azil, ki so jim zavrnili prošnjo in se lahko varno vrnejo v domovino, lahko doletela kazen od 5.000 do 15.000 evrov ali pa bodo morali v zapor, če ne bodo zapustili Avstrije. Predvideno je podaljšanje pripora za tiste nezakonite prebežnike, ki čakajo na izgon iz države, z deset na 18 mesecev. Vzpostavljeni bodo tudi t. i. centri za vrnitev, na primer na tranzitnih delih letališč, kjer bodo lahko pridržali ljudi, ki jim za vrnitev v domovino manjkajo potrebni dokumenti.

Zavrnjenim prosilcem za azil, ki ne bodo sodelovali pri postopkih, bodo odvzeli osnovno pomoč. Teh je trenutno okoli 2.000. Prebežnikom nameravajo vrnitev v domovino narediti tudi bolj vabljivo in jih spodbuditi k prostovoljni vrnitvi.

"Osebe bodo dobile denar, da si bodo lahko v domovini ponovno ustvarile življenje," je pojasnil notranji minister Wolfgang Sobotka. Doskozil je dejal, da bodo uvedli tudi jasen kazenski postopek za tiste, ki se bodo kljub zavrnitvi prošnje za azil, ponovno vrnili v Avstrijo.

Lani se je število prosilcev za azil prepolovilo
Paket zakonov o strožji migracijski zakonodaji je Avstrija napovedovala že od konca januarja, ko je vlada sprejela nove načrte. Že takrat se je govorilo o hitrejših postopkih obravnave migrantov, nagradah za tiste, ki se bodo odločili vrniti v domovino, in o podaljšanju pripora za tiste, ki čakajo na izgon iz države.

Po mnenju poznavalcev skuša avstrijska vlada s sprejetjem strožjih zakonov za nezakonite migrante ustaviti naraščanje podpore skrajno desni Svobodnjaški stranki, katere kandidat je bil zelo blizu zmage na lanskih predsedniških volitvah.

V letu 2015, ko je bila Evropa soočena z množičnim prihodom beguncev in migrantov, je Avstrija sprejela 90.000 prosilcev za azil, kar predstavlja več kot odstotek prebivalstva. Lani se je število prosilcev za azil zmanjšalo za več kot polovico, največ zavrnjenih prosilcev pa je bilo iz Afganistana, Pakistana in Nigerije.