Zagovorniki ločitve mest menijo, da bi ta beneškemu županu med drugim omogočila, da se lahko osredotočil na poplave, ki ogrožajo Benetke. Foto: Reuters

Kot poroča italijanska tiskovna agencija Ansa, je na volišča prišlo 21,73 odstotka volilnih upravičencev, za veljavnost referenduma pa bi bila potrebna več kot 50-odstotna udeležba.

To je že peti neuspeli referendum v 40 letih o ločitvi Benetk in Mester. Tudi vsi pred njim so zaradi nezadostnega kvoruma propadli. Na prejšnjem tovrstnem referendumu leta 2003 je bila udeležba 48-odstotna.

Volilna udeležba je bila sicer v nedeljo višja v Benetkah kot v Mestrah, ki imajo precej več prebivalcev.

Danes dve tretjini Benečanov živita na celini. Samo v industrijskih Mestrah in okolici jih je okoli 200.000. Število prebivalcev Benetk medtem že desetletja upada. S 175.000 v letu 1952 se je skrčilo na le 55.000.

Ločitev zagovarjajo skrajnodesna Liga, avtonomistična gibanja in tudi Gibanje petih zvezd. Njegova partnerica v vladi v Rimu, Demokratska stranka (PD) in stranka nekdanjega italijanskega premierja Silvia Berlusconija Naprej, Italija pa sta proti.

Ločitvi nasprotuje tudi beneški župan Luigi Brugnaro, ki je zato volivce in volivke pozval k bojkotu referenduma. Aktualni desnosredinski župan je sicer prvi, ki ne živi v Benetkah, temveč v kraju Migliano Veneto, zaradi česar sam sebi pravi celinski Benečan.

Zagovorniki ločitve trdijo, da bi ta županu Benetk omogočila, da se osredotoči izključno na potrebe mesta ob Laguni, ki so popolnoma drugačne od potreb Mester in okolice. Le župan, ki bo popolnoma osredotočen na Benetke, bo sposoben mesto rešiti pred poplavami, množičnim turizmom in izseljevanjem prebivalcev, pravijo.

Do leta 1926 so bile Benetke in Mestre ločeni mesti, nato pa je fašistična vlada Benita Mussolinija z dekretom ustanovila samo eno mesto.