Posledice izraelskih napadov na konvoj WCK-ja 1. aprila. Foto: Reuters
Posledice izraelskih napadov na konvoj WCK-ja 1. aprila. Foto: Reuters

Telefonski pogovor med voditeljema naj bi trajal manj kot 30 minut, poroča Al Džazira.

Kot so sporočili iz Bele hiše, je Biden Netanjahuju dejal, da so potrebni "specifični, konkretni in merljivi ukrepi za obravnavanje žrtev med civilisti, humanitarno trpljenje in varnost humanitarnih delavcev". Dodal naj bi, da bo ameriška politika glede Gaze odvisna od ocene izraelskih dejanj glede omenjenih ukrepov.

Biden je glede na sporočilo Bele hiše še poudaril, da je takojšnja prekinitev ognja nujna za stabilizacijo in izboljšanje humanitarnega položaja in zaščito nedolžnih civilistov. Izraelskega premierja je pozval, naj pooblasti svoje pogajalce, da brez odlašanja dokončajo dogovor o vrnitvi talcev.

Bela hiša je sporočila tudi, da mora Izrael omogočiti "dramatično" povečanje dobave pomoči Gazi, in sicer v "nekaj urah ali dneh". Washington pričakuje oziroma si želi odprtje dodatnih kopenskih poti za dobavo pomoči in zmanjšanje nasilja nad civilisti in humanitarnimi delavci, je dejal tiskovni predstavnik ameriškega sveta za nacionalno varnost John Kirby.

Posledice izraelskega napada v mestu Deir el Bala v osrednji Gazi. Foto: EPA
Posledice izraelskega napada v mestu Deir el Bala v osrednji Gazi. Foto: EPA

Vir, seznanjen z vsebino pogovora med Bidnom in Netanjahujem, je za Al Džaziro dejal, da Biden ni želel govoriti o podrobnostih, povezanih z mogočo izraelsko kopensko operacijo v Rafi.

Biden naj bi Netanjahuju dejal, da se je svet obrnil proti Izraelu in da so ameriške zaveznice ZDA obvestile o spremembi njihove politike.

Netanjahuja naj bi tudi obvestil, da bo začasno prekinil odločanje o prihodnjem orožarskem poslu z Izraelom v kongresu.

Predsednik ZDA naj bi od Netanjahuja zahteval podrobno poročilo o nedavnih napadih na humanitarne delavce, pozval je h kaznovanju odgovornih.

Napovedal naj bi tudi napotitev svojega svetovalca za nacionalno varnost v Izrael, ki bo spremljal izvajanje ukrepov za spremembo izraelske politike.

Al Džazira poroča, da gre za najostrejše besede Bele hiše v odnosu do Izraela do zdaj.

Biden se spoprijema z vse večjim pritiskom javnosti, naj pritisne na Izrael za takojšnje premirje v Gazi. Pritiski so se okrepili po nedavnih izraelskih zračnih napadih na humanitarne delavce organizacije Svetovna centralna kuhinja (World Central Kitchen oziroma WCK), v katerih je bilo ubitih sedem ljudi, večinoma tujih državljanov.

Bela hiša Bidna predstavlja kot ogorčenega in potrtega zaradi napadov na osebje WCK-ja. Kljub temu pa ZDA niso bistveno spremenile politike do Izraela, ki ga v vojni v Gazi odločno podpirajo.

ZDA na dan napada na WCK odobrile več orožja za Izrael

Ameriški časopis Washington Post, ki se sklicuje na tri ameriške uslužbence, medtem poroča, da so ZDA odobrile dodatno pošiljko orožja za Izrael ravno na dan izraelskih napadov na konvoj humanitarnih delavcev WCK-ja.

Šlo je za odobritev pošiljke več kot 1000 približno 220-kilogramskih bomb MK82, več kot 1000 manjših bomb in vžigalnike za bombe tipa MK80.

Ameriški kongres je izdal dovoljenje za dobavo tega orožja več let pred začetkom zadnje vojne, so viri povedali za Washington Post, ki dodaja, da bi lahko vlada kadar koli preprečila dobavo orožja, česar v tem primeru ni storila.

Posledice izraelskih napadov na konvoj humanitarnih delavcev. Foto: Reuters
Posledice izraelskih napadov na konvoj humanitarnih delavcev. Foto: Reuters

Vodja WCK-ja: To ni bila nesreča

Vodja organizacije Svetovna centralna kuhinja José Andrés je zavrnil razlage izraelske vojske, da so bili napadi na humanitarne delavce nenamerni. Trdi, da so izraelske sile vedele, kje se zadržuje konvoj. Medtem število ubitih v Gazi narašča.

Andrés, ustanovitelj skupine World Central Kitchen, je v intervjuju za Reuters dejal, da je njegova organizacija jasno komunicirala z izraelsko vojsko, ki je po njegovih besedah poznala gibanje humanitarnih delavcev.

"To ni bila nesreča, v kateri bi bombo vrgli na napačno mesto," je dejal Andrés. "Šlo je za 1,5 kilometra dolg človekoljubni konvoj, ki je bil na strehi označen z našim barvnim logotipom," je opozoril Andrés. "Zelo jasno je, kdo smo in kaj počnemo."

Andrés je dejal, da so izraelske sile vedele, kje se zadržuje konvoj. Ameriško vlado in izvorne države ubitih humanitarnih delavcev je pozval k preiskavi incidenta.

"Merili so na nas na območju, ki je pod nadzorom izraelskih sil. Vedeli so, da se po tej cesti gibljejo naše ekipe s tremi avtomobili," je poudaril.

Humanitarni delavci so bili ubiti kmalu po tem, ko so nadzorovali razkladanje 100 ton hrane, ki so jo v Gazo pripeljali po morju. Izraelska vojska je izrazila "veliko obžalovanje" zaradi incidenta, premier Netanjahu pa ga je označil za nenamernega.

Andrés je zavrnil izraelske in ameriške trditve, da napadi niso bili namerni. "Tudi če se ne bi usklajevali z izraelskimi silami, nobena demokratična država in nobena vojska ne more biti usmerjena na civiliste in človekoljubne delavce," je dodal.

Tiskovni predstavnik izraelske vojske se je ob prošnji za komentar skliceval na predhodne izjave načelnika generalštaba Herzija Halevija, ki je incident označil za hudo napako in dejal, da "ni bil izveden z namenom poškodovanja humanitarnih delavcev WCK-ja".

Svetovna centralna kuhinja, ki jo je 54-letni kuhar Jose Andres ustanovil leta 2010 po potresu na Haitiju, po vsem svetu pomaga na območjih, ki so jih prizadele nesreče. Foto: Reuters
Svetovna centralna kuhinja, ki jo je 54-letni kuhar Jose Andres ustanovil leta 2010 po potresu na Haitiju, po vsem svetu pomaga na območjih, ki so jih prizadele nesreče. Foto: Reuters

Andres: ZDA morajo storiti več, da ustavijo vojno

Andrés se je v torek pogovarjal s predsednikom ZDA Bidnom. Dodal je, da morajo ZDA storiti več, da ustavijo vojno.

Izrazil je dvom o potezah Bidnove administracije, ki dobavlja pomoč v Gazo, obenem pa oborožuje Izrael. "To je nemogoče razumeti. Amerika pošilja mornarico in vojsko, da opravljata humanitarno delo, hkrati pa orožje, ki ga zagotavljajo, ubija civiliste," je dejal. Kuharski mojster se je tudi glasno spraševal, kako lahko Netanjahu vodi vojno, da bi rešil talce, "ko pa ti morda umirajo zaradi istega orožja", ki ga Izrael uporablja proti Palestincem.

Andrés je poudaril, da njegova organizacija še vedno proučuje varnostne razmere v Gazi, saj razmišlja, da bi znova začela dostavljati pomoč. Dejal je, da bi moral biti v času napada na kraju tudi osebno, vendar se ni mogel vrniti v Gazo.

"Izraelske sile so vedele, kdo je na območju"

Vodja WCK-ja je dejal, da je njegova skupina sprva izgubila stik z ekipo na terenu in se šele ob pogledu na slike trupel zavedela, kaj se je zgodilo.

Razložil je, da je po napadu izraelskih sil na prvi oklepni avtomobil skupini uspelo pobegniti v drugega, ki je bil prav tako napaden, zaradi česar so se morali premakniti v tretji avtomobil. Po njegovih besedah so humanitarni delavci poskušali pojasniti, kdo so, ob tem pa dodal, da so izraelske sile vedele, kdo je na območju, ki ga nadzorujejo. Nato so napadli še tretji avtomobil.

World Central Kitchen je prejšnji mesec v sodelovanju s špansko dobrodelno organizacijo Open Arms začel po pomorskem koridorju s Cipra pošiljati pomoč v hrani stradajočim ljudem na severu Gaze. Dobrodelna organizacija se je tesno usklajevala z izraelsko vojsko, arabskimi državami in drugimi, je še povedal Andrés.

Biden je izjavil, da je "ogorčen in ganjen" zaradi smrtnih žrtev. ZDA so se postavile na Netanjahujevo stran, ki trdi, da napadi niso bili namerni.

Andrés je obsodil vojno. "Zdi se, da je to vojna proti človeštvu. In v takšni vojni ne moreš nikoli zmagati. Kajti človečnost bo na koncu vedno zmagala," je sklenil.

Dobava pomoči stradajočim prebivalcem Gaze je bila po izraelskih napadih na humanitarne delavce ustavljena, poroča Al Džazira.

Dokument humanitarnega delavca Saifedina Isama Ajada Abutaha, ki je bil skupaj z drugimi tujimi delavci WCK-ja ubit v izraelskem napadu v Gazi. Foto: Reuters
Dokument humanitarnega delavca Saifedina Isama Ajada Abutaha, ki je bil skupaj z drugimi tujimi delavci WCK-ja ubit v izraelskem napadu v Gazi. Foto: Reuters

Izrael: Rezultati preiskave bodo znani v prihajajočih tednih

Tiskovna predstavnica Izraela Raquela Karamson je dejala, da bodo ugotovitve preiskave napadov na humanitarne delavce objavljene "v prihajajočih tednih".

V napadih so bili poleg palestinskega humanitarnega delavca ubiti še humanitarci, državljani Avstralije, Poljske, Združenega kraljestva ter ZDA in Kanade.

MSF ne sprejema pojasnil Izraela: Gre za isti vzorec napadov

Humanitarna organizacija Zdravniki brez meja (MSF) je sporočila, da zavrača izraelsko pojasnilo, da so bili zračni napadi na delavce WCK-ja "obžalovanja vreden incident". MSF pravi, da so izraelske sile že večkrat napadle humanitarno osebje.

Kot je v Ženevi pojasnil generalni sekretar MSF-ja Christopher Lockyear, je to, kar se je zgodilo WCK-ju in MSF-jevim konvojem in zavetiščem "del istega vzorca načrtnih napadov na humanitarne in zdravstvene delavce, novinarje, osebje ZN-a, šole in domove".

Lockyear je dodal, da izraelsko vojsko vnaprej obveščajo o gibanjih in lokacijah svojega osebja. "Gre za nekaznovanost, popolno zanemarjanje vojnega prava", je dejal in pozval k odgovornosti za te napade.

Zdravniki brez meja so bili večkrat tarče izraelskih napadov. Foto: EPA
Zdravniki brez meja so bili večkrat tarče izraelskih napadov. Foto: EPA

V napadu ubiti štirje, tudi reševalec

V Bejt Hanunu na severu Gaze so bili v izraelskem zračnem napadu ubiti štirje ljudje, med njimi tudi reševalec. Fares Afane, direktor bolnišnice Kamal Advan, je dejal, da je bila tarča napada zdravstvena ekipa, ki je reševala ranjene po izraelskem obstreljevanju.

Število mrtvih narašča, otroci stradajo do smrti

Ministrstvo za zdravje v Gazi je sporočilo, da je bilo do zdaj potrjenih žrtev izraelskih napadov 33.037, od tega je več kot 13.000 otrok. Ranjenih je najmanj 75.668 ljudi, še več tisoč ljudi je mrtvih pod ruševinami.

ZN sporoča, da je bilo po 7. oktobru v razdejani Gazi razseljenih približno 1,7 milijona ljudi oziroma 75 odstotkov vseh prebivalcev. Večina razseljenih je v Rafi na jugu Gaze ob meji z Egiptom.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa je sporočila, da na severu Gaze otroci umirajo zaradi stradanja. Ekipa WHO-ja je obiskala dve bolnišnici.

V Gazi je bilo uničenih več kot 60 odstotkov vseh stanovanjskih enot. Izraelska vojska je zdravstveni sistem Gaze skoraj povsem uničila.

Gaza je pod izraelsko okupacijo od leta 1967, pod blokado pa od leta 2007. Izrael je po 7. oktobru blokado zaostril v obleganje, zaradi česar v Gazi močno primanjkuje hrane, vode, zdravil, goriva in preostalih potrebščin.

Večina prebivalcev Gaze je beguncev iz leta 1948, ko so bili pregnani s svojih domov na ozemlju današnjega Izraela, in njihovih potomcev.

Palestinskim zapornikom morajo pogosto amputirati ude

Izraelske oblasti so izpustile 101 palestinskega zapornika, ki so iz Gaze, in jih vrnile v oblegano in razdejano območje. Številne izmed izpuščenih so odpeljali v zdravstvene ustanove v Rafi, kjer jih zdravijo zaradi zlomov in drugih poškodb, ki so jih utrpeli med pretepanjem v času pridržanja, poroča Al Džazira, ki se sklicuje na zdravstveni vir.

Izraelski zdravnik v poljski bolnišnici znotraj izraelskega centra za pridržanje Sde Teiman, kjer so zaprti Palestinci, je opozoril na tamkajšnje katastrofalne razmere in kršitve izraelske zakonodaje, je poročal izraelski časopis Haarec.

Zdravnik je dejal, da imajo zaporniki v centru za pridržanje okove na vseh štirih udih 24 ur na dan, kar povzroča hude poškodbe nog in rok, zaradi česar so pogosto potrebne amputacije.

Zapornikom se redno prevezujejo oči, hranijo se le po slamici, odreka se jim dostop do stranišča, večje operacije pa na njih izvajajo brez ustrezne zdravstvene oskrbe, je izraelske oblasti opozoril neimenovani zdravnik.

Ustanovitelj Svetovne centralne kuhinje izraelsko vojsko obtožil namernega napada