Foto: AP
Foto: AP

Iz IDF-a so za BBC povedali, da skušajo pridobiti "operativno oporo" in olajšati gibanje vojske in opreme. A nekatere strokovnjake skrbi, da bo Izrael cesto uporabil kot pregrado in preprečil Palestincem vrnitev na njihove domove na severu enklave.

Spet drugi pravijo, da se zdi, da je cesta del izraelskega načrta, da ostane v Gazi tudi po koncu trenutnih spopadov. Februarja je premier Benjamin Netanjahu razkril povojno vizijo za Gazo, po kateri bi Izrael v tej palestinski enklavi zadržal nadzor za nedoločen čas.

Omenjena cesta se začne pri obmejni ograji z Izraelom blizu kibuca Nahal Oz in se konča ob obali, pri tem pa prečka glavni cesti čez Gazo Salah al Din in al Rashid. Čeprav sta vzhod in zahod povezana s cestno mrežo, pa je nova cesta IDF-a edina, ki teče neprekinjeno čez enklavo.

Mednarodni voditelji so pred tem opozorili Izrael, da ne more za stalno izseliti Palestincev ali skrčiti obsega Gaze.

Ameriška ladja General Frank S Besson, ki prevaža opremo za postavitev začasnega pomola, s pomočjo katerega bi omogočili dostavo dobrodelne pomoči, je izplula iz vojaškega oporišča v ameriški zvezni državi Virginiji. Foto: Reuters
Ameriška ladja General Frank S Besson, ki prevaža opremo za postavitev začasnega pomola, s pomočjo katerega bi omogočili dostavo dobrodelne pomoči, je izplula iz vojaškega oporišča v ameriški zvezni državi Virginiji. Foto: Reuters

Iz ZDA izplula ladja z opremo za pomol ob Gazi

Iz vojaškega oporišča Langley-Eustis v ameriški zvezni državi Virginija pa je izplula ameriška ladja, ki prevaža "prvo opremo" za postavitev začasnega pomola ob obali Gaze, ki bi omogočil dostavo humanitarne pomoči, je sporočilo ameriško osrednje poveljstvo Centcom. V enklavi namreč ni delujočega pristanišča, morje pa je plitvo.

Ameriški predsednik Joe Biden je pred tem napovedal, da bodo ZDA zgradile plavajoči pristan, ki bo pomagal pri dostavi pomoči v Gazo po morju.

Po navedbah Pentagona bi sicer postavitev pristanišča s pomočjo okoli 1000 vojakov, od katerih ne bo nihče stopil na kopno, lahko trajala do 60 dni. Človekoljubne organizacije v Gazi svarijo, da tamkajšnji prebivalci ne morejo čakati tako dolgo.

V zadnjih desetih dneh poročajo že o več desetih smrti otrok zaradi lakote in dehidracije. Medtem Izrael tovornjake s hrano ustavlja, pomoč z letali pa ne zadostuje.

Nekatere dobrodelne agencije zato opozarjajo, da so razprave o zapletenih zračnih in pomorskih poteh za dostavo pomoči v Gazo odvračanje pozornosti od tega, da Izrael omejuje obstoječe dostopne poti po kopnem.

Poleg tega so v petek poročali o smrti petih ljudi, na katere je padla pošiljka iz zraka, nad katero se zaradi napake ni odprlo padalo.

Ameriška ladja pluje proti Gazi

Ladja z dobrodelno pomočjo za Gazo še ni zapustila Cipra, Izrael izvaja temeljit pregled

Ladja Open Arms istoimenske organizacije, naložena s približno 200 tonami hrane, pa še vedno čaka na dovoljenje za izplutje s Cipra, kjer izraelska stran izvaja varnostni pregled.

V soboto je tiskovni predstavnik izraelske vojske Daniel Hagari napovedal, da bo ladja z dobrodelno pomočjo temeljito pregledana. "Usklajujemo vzpostavitev začasnega plavajočega pomorskega pomola, ki bo v Gazo pripeljal dobrodelno pomoč, potem ko jo bo Izrael v celoti pregledal. Pri tej misiji sodelujeta izraelska vojska in osrednje poveljstvo Združenih držav Amerike. Opremo bomo prek mednarodnih organizacij razdelili prebivalstvu, ki jo potrebuje," je po poročanju Reutersa napovedal Hagari.

Evropska unija je sicer v petek napovedala, da se bo še ta konec tedna odprl pomorski koridor, prek katerega bi lahko pomoč priplula neposredno s Cipra, države članice EU-ja, ki je najbližje Gazi. Za zdaj upajo, da bo "ladja odplula pred ponedeljkom", navaja BBC.

Za zdaj ni povsem jasno, kako bo do zgraditve ameriškega pomola kakršna koli pomoč čez morje tudi varno dostavljena na kopno. Gaza namreč nima delujočega pristanišča, njene okoliške vode pa so preplitke za velike ladje, še dodaja BBC.

Glede na navedbe Open Arms ekipa ameriške humanitarne organizacije World Central Kitchen, ki je priskrbela pomoč, natovorjeno na ladji, sama gradi poseben pomol, prek katerega bi sprejeli tovor. Mesto, kamor naj bi ladja priplula, za zdaj ostaja skrivnost, je dodal Oscar Campus, ustanovitelj Open Arms.

Ladja Open Arms je sicer v lasti španske nevladne organizacije in je namenjena reševanju migrantov na morju. Za pot naj bi potrebovala približno petnajst ur. Foto: EPA
Ladja Open Arms je sicer v lasti španske nevladne organizacije in je namenjena reševanju migrantov na morju. Za pot naj bi potrebovala približno petnajst ur. Foto: EPA

Število civilnih žrtev preseglo 31.000

Število smrtnih žrtev vojne med Izraelom in palestinskim islamističnim gibanjem Hamas je preseglo 31.000, je sporočilo ministrstvo za zdravje na območju Gaze.

Operacije, ki jih je Izrael začel po napadu Hamasa 7. oktobra, so v enklavi zahtevale 31.045 palestinskih življenj, od tega je bilo 85 ubitih v zadnjih 24 urah. Od izbruha spopadov je bilo po podatkih ministrstva ranjenih 72.654 ljudi, zaradi lakote in dehidracije pa je umrlo najmanj 23 otrok.

Po navedbah novinarja agencije AP so v glavno bolnišnico v osrednjem mestu Deir el Balah pripeljali trupla 13 ljudi, med njimi žensk in otrok. Sorodniki so povedali, da so bili ubiti v izraelskem topniškem obstreljevanju velikega begunskega tabora za razseljene Palestince na obalnem območju vzhodno od južnega mesta Han Junis.

Kot še poroča AP, je bilo v izraelskem letalskem napadu na hišo v mestu Gaza v soboto zvečer ubitih najmanj devet Palestincev, med njimi tudi otroci.

Po navedbah izraelske vojske je bilo v Gazi doslej ubitih 248 izraelskih vojakov in več kot 10.000 borcev gibanja Hamas.

V Gazi kljub ramazanu ni premirja

Brez večjega upanja za Gazo se začenja muslimanski sveti mesec ramazan

Ob sončnem zahodu se bo za muslimane začel sveti mesec ramazan, a nič ne kaže, da se bodo razmere v Gazi umirile, čeprav se je še v začetku marca govorilo o začasnem premirju.

Katar, Egipt in ZDA si že tedne prizadevajo, da bi Izrael in Hamas dosegla šesttedensko prekinitev ognja na območju Gaze, saj so med nadaljevanjem izraelskih vojaških operacij humanitarne razmere za skoraj dva milijona tamkajšnjih Palestincev vse bolj kritične zaradi pomanjkanja hrane, vode in zdravil. Med prekinitvijo ognja bi lahko prišlo tudi do izmenjave okoli 100 talcev, ki jih zadržuje Hamas, in palestinskih zapornikov v izraelskih zaporih.

Po besedah tiskovnega predstavnika izraelske vojske Daniela Hagarija se Izrael med ramazanom pripravlja na vse mogoče scenarije.

Biden je v sobotnem intervjuju za televizijo MSNBC ponovil, da ima Izrael "pravico še naprej preganjati Hamas". Hkrati pa je poudaril, da mora izraelski premier Benjamin Netanjahu več pozornosti nameniti nedolžnim smrtnim žrtvam. Po mnenju predsednika ZDA Netanjahujev pristop k vojni v tej fazi bolj škodi Izraelu, kot pa mu pomaga.

Strah pred morebitnimi spopadi v Vzhodnem Jeruzalemu

Ob prihajajočem ramazanu se krepi tudi strah pred morebitnimi spopadi v Vzhodnem Jeruzalemu, zlasti na Tempeljskem griču, kjer stoji mošeja Al Aksa.

Vsako leto si muslimani prizadevajo priti do mošeje, da bi molili posebne molitve, ki se izvajajo samo med ramazanom. Mošeja, ki je za Meko in Medino tretje najsvetejše mesto v islamu, stoji na Tempeljskem griču, ki je z Zidom objokovanja hkrati najsvetejši kraj za Jude. Prav policijske racije, ki so se v mošeji Al Aksa izvajale v letih 2022 in 2023, je Hamas navedel kot razlog za napad 7. oktobra.

Hamas je medtem Palestince na Bližnjem vzhodu pozval, naj med ramazanom vsak dan izvajajo napade na Izrael, ki napoveduje obsežno operacijo v Rafi na jugu Gaze, kamor se je zateklo 1,5 milijona ljudi iz drugih delov enklave.

Izraelska vojska je v soboto potrdila poročila o napadu na enega največjih stanovanjskih blokov v Rafi na jugu Gaze, češ da je bilo tam eno izmed oporišč Hamasa. Prebivalce bloka so o napadu obvestili pol ure prej, več deset družin je ostalo brez domov.

V Londonu protestniki pozivali k premirju v Gazi