Izrael znova bombardiral begunsko taborišče

Palestinske oblasti so sporočile, da je med 400 ljudmi, ki so zapustili Gazo, 335 tujcev in 76 ranjenih Palestincev, poroča BBC.

Med ranjenimi, ki so v reševalnih vozilih čakali, da prečkajo mejni prehod, so bili tudi otroci. Ranjene so prepeljali v bolnišnico v bližnjem egiptovskem mestu al Ariš, je razvidno s posnetkov, ki jih je objavila egiptovska televizija Al Qahera News. Egiptovski Rdeči polmesec pa je potrdil, da so v al Ariš prepeljali tri Palestince.

Mejni prehod Rafa. Foto: Reuters
Mejni prehod Rafa. Foto: Reuters

Egipt je nedaleč od prehoda Rafa, v kraju Šejk Suvaid, postavil tudi poljsko bolnišnico, kjer naj bi zdravili palestinske ranjence, poroča nemška tiskovna agencija DPA. V njej naj bi bilo najmanj 300 postelj.

Na območju Gaze, kjer je 2,4 milijona ljudi že več kot tri tedne ob katastrofalnem pomanjkanju osnovnih potrebščin priča neusmiljenemu izraelskemu bombardiranju, živijo imetniki potnih listov iz 44 držav in 28 agencij, vključno z organi ZN-a.

Konvoji s humanitarno pomočjo so v preteklih dneh prečkali Rafo med Egiptom in Gazo, vendar pa ljudem ni bilo dovoljeno zapustiti od spopadov razdejanega palestinskega območja, ki ga od napadov Hamasa na Izrael oblegajo izraelske sile.

Novo bombardiranje begunskega taborišča Džabalija. ZN: Lahko bi šlo za vojni zločin.

Izraelski helikopter apache izstreljuje toplotne vabe za obrambo pred infrardeče vodenimi izstrelki. Foto: Reuters
Izraelski helikopter apache izstreljuje toplotne vabe za obrambo pred infrardeče vodenimi izstrelki. Foto: Reuters

Izraelska vojska je danes znova bombardirala begunsko taborišče Džabalija na severu Gaze, pri tem pa je bilo ubitih več deset ljudi, so sporočile oblasti v oblegani palestinski enklavi. Civilna zaščita v palestinski enklavi, kjer je na oblasti gibanje Hamas, je sporočila, da so bile v novem napadu ubite celotne družine.

ZN je napade na največje begunsko taborišče v Gazi ostro obsodil. Smrtonosni izraelski zračni napadi na begunsko taborišče Džabalija na severu Gaze, v katerih je bilo ubitih več deset ljudi, bi "lahko bili vojni zločin", so sporočili iz Urada ZN-a za človekove pravice. Izraelska vojska je omenjeno taborišče v dveh dneh napadla dvakrat.

"Glede na veliko število civilnih žrtev in obseg uničenja po izraelskih zračnih napadih na begunsko taborišče Džabalija imamo resne pomisleke, da gre za nesorazmerne napade, ki bi lahko pomenili vojne zločine," je urad zapisal na družbenem omrežju X, nekdanjem Twitterju, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"To je le zadnje grozodejstvo, ki je doletelo ljudi v Gazi, kjer so boji prešli v še grozljivejšo fazo, z vedno grozljivejšimi humanitarnimi posledicami," je opozoril vodja službe za humanitarne zadeve in nujno pomoč pri ZN-u Martin Griffiths. Kot je dejal, "se zdi, da svet ne more ali noče ukrepati".

V torkovem bombardiranju ubitih okoli 50 ljudi

V napadu na begunsko taborišče Džabalija je bilo v torek ubitih približno 50 ljudi, še okoli 150 je bilo ranjenih. Po navedbah Izraela je bil v napadu ubit tudi eden od poveljnikov Hamasa, ki je načrtoval napade na Izrael 7. oktobra. Izrael je po torkovem napadu danes sporočil, da so kopenske enote ob podpori letalskih sil in mornarice napadle več "terorističnih ciljev" na celotnem območju Gaze, vključno s poveljniškimi centri Hamasa in terorističnimi celicami.

Izrael je znova bombardiral begunsko taborišče Džabalija. Foto: Reuters
Izrael je znova bombardiral begunsko taborišče Džabalija. Foto: Reuters
Egiptovska reševalna vozila pred mejnim prehodom Rafa. Foto: Reuters
Egiptovska reševalna vozila pred mejnim prehodom Rafa. Foto: Reuters

"V torkovem pokolu v Džabaliji je bilo ubitih sedem talcev, vključno s tremi imetniki tujih potnih listov," so sporočile Brigade Ezedina al Kasama.

Vojaško krilo Hamasa je pred tem objavilo, da je bilo v izraelskih napadih na območje Gaze doslej ubitih približno 50 zajetih talcev.

Džabalija je največje izmed osmih begunskih taborišč v Gazi. Po podatkih ZN-a je bilo julija letos tam prijavljenih 116.000 ljudi. V taborišču, ki je bilo ustanovljeno leta 1948, so večinoma stanovanjski objekti. Na gosto poseljenem območju je tudi 26 šol v 16 stavbah, center za razdeljevanje hrane, dva zdravstvena centra in knjižnica.

V izraelskih napadih na Gazo je bilo do zdaj ubitih 8525 Palestincev, med njimi 3542 otrok. Po navedbah ZN-a je več kot 1,4 milijona prebivalcev zaradi napadov ostalo brez strehe nad glavo.

Na območju Gaze še naprej potekajo intenzivni spopadi med izraelskimi silami in pripadniki palestinskega Hamasa. Izrael trdi, da je v obračunih ubil na desetine pripadnikov Hamasa, uničil več izstrelišč protitankovskih raket in zasegel večjo količino orožja.

Izraelska vojska je sporočila, da je bilo v torek v bojih v Gazi ubitih tudi 15 izraelskih vojakov, kar je največja enodnevna izguba v zadnji operaciji izraelskih sil v palestinski enklavi. Po poročanju izraelskega vojaškega radia je večina mrtvih pripadnikov pehote, katere vozilo je zadela protioklepna raketa.

Posledice izraelskega napada v Džabaliji. Foto: Reuters
Posledice izraelskega napada v Džabaliji. Foto: Reuters

Bolivija prekinja stike z Izraelom

Bolivija je sporočila, da zaradi napadov na Gazo prekinja diplomatske odnose z Izraelom, medtem ko sta Kolumbija in Čile odpoklicala svoja veleposlanika.

Bolivija se je "odločila prekiniti diplomatske odnose z izraelsko državo, ker zavrača in obsoja agresivno in nesorazmerno izraelsko vojaško ofenzivo na območju Gaze", je na novinarski konferenci dejal namestnik bolivijskega zunanjega ministra Freddy Mamani.

"Zavračamo vojne zločine, ki so bili storjeni v Gazi. Podpiramo mednarodne pobude za zagotavljanje humanitarne pomoči v skladu z mednarodnim pravom," je v ponedeljek na družbenih omrežjih sporočil bolivijski predsednik Luis Arce.

Bolivija je že leta 2009 pod vlado levičarskega predsednika Eva Moralesa prekinila diplomatske stike z Izraelom v znak protesta proti njegovim dejanjem v Gazi, a je nato leta 2020 vlada začasne desničarske predsednice Jeanine Anez stike obnovila.

Poleg Bolivije sta tudi Kolumbija in Čile obsodila izraelske napade na Gazo in smrti Palestincev in na pogovore v domovino poklicala svoja veleposlanika. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v zapisu na omrežju X napade označil za "pokol palestinskega ljudstva".

Čilski predsednik Gabriel Boric je Izrael obtožil "nesprejemljivih kršitev mednarodnega humanitarnega prava" in izvajanja politike "kolektivnega kaznovanja" prebivalcev Gaze.

Tudi druge latinskoameriške države so pozvale k prekinitvi ognja v palestinski enklavi, ki jo izraelske sile silovito bombardirajo od Hamasovega napada na Izrael 7. oktobra.

"Zdaj imamo norost izraelskega premierja, ki želi izbrisati območje Gaze," je v petek dejal brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva.

Kot navaja Al Džazira, so levo usmerjene latinskoameriške države zgodovinsko naklonjene Palestincem, medtem ko desno usmerjene države večinoma sledijo politiki ZDA.

Jordanija bo iz Izraela odpoklicala veleposlanika

Jordanija je sporočila, da bo v znamenje protesta proti izraelski vojaški ofenzivi na območju Gaze iz Izraela nemudoma odpoklicala svojega veleposlanika, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Zavračamo in obsojamo nadaljevanje izraelske vojne v Gazi, ki ubija nedolžne ljudi in povzroča humanitarno katastrofo brez primere," je danes sporočilo jordansko zunanje ministrstvo. Kot so dodali, bodo izraelsko zunanje ministrstvo pozvali, naj "ne pošilja nazaj v Jordanijo svojega veleposlanika, ki je pred tem zapustil kraljestvo".

Od začetka vojne med Izraelom in Hamasom 7. oktobra je v jordanski prestolnici potekalo več protestov v znak solidarnosti s Palestinci, na katerih so zahtevali preklic mirovne pogodbe med Jordanijo in Izraelom ter zaprtje izraelskega veleposlaništva.

Jordanija, ki meji na Izrael in Zahodni breg, palestinsko ozemlje, ki ga Izrael zaseda od leta 1967, je leta 1994 z Izraelom podpisala mirovno pogodbo.

Izraelski vojaki izvajajo operacije na območju Gaze. Foto: Reuters
Izraelski vojaki izvajajo operacije na območju Gaze. Foto: Reuters

RSF s pritožbo na ICC zaradi vojnih zločinov nad novinarji

Novinarji brez meja (RSF) so sporočili, da so vložili pritožbo pri Mednarodnem kazenskem sodišču (ICC) zaradi vojnih zločinov, storjenih nad novinarji v Palestini in Izraelu. Kot so opozorili, obseg in resnost mednarodnih zločinov proti novinarjem, zlasti v Gazi, zahtevata prednostno preiskavo tožilca ICC-ja.

Kot je na spletni strani zapisala nevladna organizacija s sedežem v Parizu, so vložili pritožbo zaradi vojnih zločinov, storjenih proti palestinskim novinarjem v Gazi kot tudi izraelskemu novinarju.

Ti novinarji so bili žrtve napadov, ki pomenijo najmanj vojne zločine, kar upravičuje preiskavo tožilca ICC-ja, so zapisali v izjavi.

Pritožba, ki jo je RSF vložil 31. oktobra pri uradu tožilca ICC-ja, podrobno opisuje primere devetih novinarjev, ubitih med opravljanjem svojega dela od 7. oktobra, in dveh drugih, ki sta bila ranjena. Navaja tudi namerno, popolno ali delno uničenje prostorov več kot 50 medijskih hiš v Gazi.

Po podatkih RSF-ja je bilo od začetka vojne med Izraelom in skrajnim palestinskim gibanjem Hamas ubitih 34 novinarjev, od katerih jih je bilo najmanj 12 ubitih med opravljanjem dela, in sicer deset v Gazi, eden v Izraelu in eden v Libanonu.

"Obseg, resnost in ponavljajoča se narava mednarodnih zločinov, usmerjenih proti novinarjem, zlasti v Gazi, zahtevajo prednostno preiskavo tožilca ICC-ja. K temu pozivamo že od leta 2018. Trenutni tragični dogodki kažejo na izjemno nujnost ukrepanja ICC-ja," so še opozorili.

To je že tretja pritožba RSF-ja tožilcu ICC-ja glede vojnih zločinov proti palestinskim novinarjem v Gazi od leta 2018. RSF je podprl tudi pritožbo, ki jo je vložila televizija Al Džazira v povezavi z ubojem palestinske novinarke Širin Abu Akleh na Zahodnem bregu maja lani, ki so jo v glavo ustrelile izraelske sile.

Egipt odprl mejni prehod Rafa
Reševalna vozila z ranjenci zapustila Gazo