Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine, storjene na območju nekdanje Jugoslavije, je Srbijo obtožila, da kljub obljubam o prijetju vojnih zločincev Ratka Mladića, Radovana Karadžića in drugih, tega ni storila in ni sprejela ustreznih ukrepov za njihove aretacije. Izjavila je, da je kljub svojemu upanju v začetku leta, da bo Mladić končno aretiran, ta še vedno na svobodi, Srbija pa še vedno ne sodeluje popolnoma s haaškim sodiščem.

Poudarila je, da bi moral EU še naprej podpis sporazuma o približevanju Srbije EU-ju pogojevati z aretacijo Mladića, in dodala, da "ni skrivnost, da so Ratka Mladića in Radovana Karadžića v zadnjih letih videli v Srbiji, oblasti pa niso ukrepale". To je po njenem mnenju najbolj učinkovito sredstvo, da se haaške begunce privede pred sodišče.

Oblasti so vedele, kje je Mladić
"Srbske oblasti so mislile, da lahko prepričajo Ratka Mladića, da se preda sodišču in so se z njim prejšnje leto pogovarjale, tako da so točno vedele, kjer se nahaja. A so se kljub temu odločile, da ga ne aretirajo," je bila neomajna Del Pontejeva.

Potrdila je, da je težavo pri dostavljanju dokumentov in dostop do arhivov z oblastmi v Beogradu rešila, poudarila pa je, da je bilo premalo napredka in pozornosti namenjenega vprašanju beguncev.

Del Pontejeva, ki konec decembra zapušča svoj položaj, je z obžalovanjem zaključila, da njeno osemletno delo ni končano.

T. V.