"Naš največji neuspeh je nezmožnost dogovora o jedrski razorožitvi in skupnem boju proti širjenju orožja za množično uničevanje," je Annan povedal v uvodnem nagovoru na vrhunskem zasedanju ob 60. obletnici ZN-a.
Voditelje iz več kot 170 držav sveta je pozval, da so drznejši in da naj do konca zasedanja v celoti uresničijo zadane reforme, o katerih so pogajalci v torek uspeli doseči načelni dogovor. V skladu z njim bodo v prihodnosti ustanovili organ, ki se bo ukvarjal s človekovimi pravicami, in odbor za spodbujanje miru, katerega glavna naloga bo pomoč državam, kjer se je nedavno končala vojna.
Niso pa uspeli doseči soglasja glede reforme upravljanja ZN-a, za pretrd oreh se je izkazal tudi predlog glede zmanjšanja trgovinskih ovir za revne države.
V dokumentu so terorizem obsodili v vseh njegovih oblikah, vendar pa so del besedila, ki je napadanje civilistov označeval za neopravičljivo, v zameno za popravek nekega drugega dela dokumenta izbrisali.
Annan je udeležence pozval k boju proti revščini in spodbujanju svetovne varnosti. "Če tega ne boste storili, bo zgodovina sprejela odločitve namesto vas, interesi ljudi pa bodo ostali neuresničeni," je še dejal.
Waldnerjeva kritična do reforme
EU je razočaran nad predlogom za reformo ZN-a, saj ta ne daje večjega poudarka varstvu človekovih pravic, za kar se je zavzemal EU. Evropska komisarka za zunanje odnose Benita Ferrero Waldner je ob začetku srečanja v New Yorku dejala, da bi komisija ZN-a za človekove pravice morala dobiti višji status v okviru organizacije.
Spoštovanje pravic bi po njenem moralo biti temeljno vodilo delovanja ZN-a, pri čemer bi morale države, ki se potegujejo za funkcije v organizaciji, dokazati, da te pravice spoštujejo. Waldnerjeva je pozdravila predloge za večjo zaščito prebivalstva pred genocidom in vojnimi zločini.
Bush o terorizmu
Zbrane v palači ZN-a v New Yorku je nagovoril tudi ameriški predsednik George Bush in povedal, da se mora svet skupaj boriti proti terorizmu. Ob tem je priznal, da ta boj ne bo dobljen zgolj z orožjem in s silo.
Voditelje je pozval, naj podpišejo in uresničijo mednarodno konvencijo o boju proti jedrskemu terorizmu. S tem bi po njegovem lahko sodno preganjali tudi tiste, ki si prizadevajo pridobiti radioaktivni material ali jedrske naprave. Konvencijo je pozneje kot prvi podpisal ruski predsednik Vladimir Putin, med podpisanicami pa so tudi Francija, Kanada, Šrilanka, Ukrajina, Italija, Brazilija, Velika Britanija, Kitajska in Turčija.
Bush je udeležence pozval tudi k novemu mednarodnemu partnerstvu v boju proti ptičji gripi, da bi se tako pravočasno izognili pandemiji te smrtonosne bolezni, voditeljem pa se je zahvalil tudi za pomoč ob orkanu Katrini in dejal, da je to nov dokaz, podoben kot ob lanskem cunamiju, da je svet postal sočutnejši.
Švedski premier Göran Persson, ki s predsednikom Gabona Omarjem Bongom Ondimbo skupaj predseduje vrhu voditeljev, je sodelujoče pozval h kolektivni akciji za preprečitev izbruhov konfliktov in genocidov ter zaščite človekovih pravic.
Srečanje do petka
Svetovni voditelji bodo so petka razpravljali o napredku pri uresničevanju zavez iz Deklaracije tisočletja, sprejete pred petimi leti. Govorili bodo predvsem o boju proti revščini, terorizmu, človekovih pravicah in svetovni varnosti. Vrha se udeležujeta tudi slovenski predsednik Janez Drnovšek in zunanji minister Dimitrij Rupel. Drnovšek bo udeležence nagovoril v četrtek.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje