Na parlamentarnih volitvah v Italiji leta 2018 nobeden od treh večjih strankarskih taborov ni dobil večine, ampak po tretjino glasov. "Šlo je za patpoložaj, vsi trije so se glasno prepirali, in nova vlada je bila nepojmljiva," je za MMC povedal politični analitik pri zamejskem časopisu Primorski dnevnik, tržaški Slovenec Peter Verč.

"V vladi sta se sprva povezala Gibanje petih zvezd in Liga, a je že po nekaj mesecih škripalo. Tedaj predčasnih volitev niso želeli razpisati, novo vlado, ki je delovala v času pandemije, pa sta oblikovala levosredinski tabor in Gibanje petih zvezd. Mir je bil kratkega roka, jabolko spora je bil načrt okrevanja med pandemijo, ki so ga sprejemali konec lanskega leta, in začeli so se konflikti," pojasnjuje.

Januarja je iz vlade, ki jo je vodil premier Giuseppe Conte, izstopila stranka Živa Italija Mattea Renzija, ki je sicer nastaja v parlamentu in pred volitvami ni obstajala. Stranka Renzijevih somišljenikov iz demokratske stranke je sicer prinesla le 16 glasov, ki pa so bili odločilni, zato se je premier Conte odločil za odstop.

Italijanski predsednik Sergio Mattarella je poudaril, da si med pandemijo ne želi novih volitev, vendar stranke niso našle skupnega jezika, da bi oblikovale novo vlado.

Poskus je propadel, pogajanja niso bila uspešna, Matarella pa se je odločil, da za mandatarja predlaga ekonomista, akademika in bančnika Maria Draghija, ki v italijanski javnosti uživa ugled zaradi svojega dela pri v Evropski centralni banki (ECB).

Contejev odstop

"Conte je po mojem mnenju tak izid pričakoval – po tiho pa je verjetno upal, da bo dobil še en mandat za sestavo vlade, čeprav se je hkrati zavedal, da bodo pogajanja težka," razlaga Verč in nadaljuje: "Gotovo je imel težko nalogo, ko je državo vodil v teh razmerah, potem je dobil še zelo zahtevno nalogo, da sestavi državni načrt za okrevanje med pandemijo v tej pisani koaliciji. Vlada je bila na trhlih nogah, zato menim, da on ni glavni krivec, da je padla."

V koaliciji so se kresala mnenja, razlaga, saj je Gibanje petih zvezd na primer nasprotovalo mehanizmu Evropske unije (EU) za stabilizacijo financ, češ da daje drugim nadzor nad italijanskimi financami, medtem ko je Renzijeva stranka trdila, da to ne drži, in zadolževanje med epidemijo zagovarjala.

Če je Conte načrtoval, da bi program izkoriščanja evropskih sredstev za okrevanjem med epidemijo zaupali skupini strokovnjakov, pa je bil Renzi prepričan, da bi morale o tem odločati stranke.

Enigmatični "predstavnik stare elite"

Draghi, ki je v italijanski javnosti znan tudi kot "super Mario", se bo v naslednjih dneh pogovarjal s strankami. Nekatere bodo "predstavnika stare elite", kot ga imenuje Verč, zanesljivo podprle, druge kolebajo, opaža sogovornik.

Posamezne stranke mu priznavajo zasluge, ker se je v ECB-ju v najtežjih letih zavzemal za evro, je prepričan Verč.

"V javnosti gotovo velja za spoštovano osebnost, a težava je, da njegovih političnih stališč sploh ne poznamo," opozarja sogovornik in nadaljuje: "V medijih in na različnih dogodkih se Draghi ne pojavlja, je enigmatična osebnost, kakšna so njegova politična stališča, ni znano. To je nadstrankarski človek, ki ga je predsednik predlagal zaradi težkih razmer, a predsednik vlade ne more vladati na svojo roko, ampak s soglasjem parlamenta, ki ga sestavljajo politične stranke," opozarja.

Preštevanje glav

Ali bodo stranke Draghija v pogovorih, ki sledijo, podprle, sicer še ni jasno. Za zdaj je neuradno znano, da bo dobil glasove demokratske stranke, medtem ko Gibanje petih zvezd, ki želi politiko prevetriti in vanjo pripeljati nove ljudi, z izbiro ni zadovoljno.

"Mislim, da je običajno, da se v tem trenutku pojavlja nekaj težav pri političnih dogovorih, vendar sem prepričan, da bo Draghi do prihodnjega tedna pridobil zaupanje parlamenta," je v intervjuju za Bloomberg dejal vodja stranke Živa Italija Renzi.

Desna sredina ni popolnoma enotna, Matteo Salvini s stranko Liga pa bi si želel novih parlamentarnih volitev. "Letos spomladi bo glasovalo dvajset milijonov Italijanov v Rimu, Milanu, Torinu, Bologni in tako naprej. O nečem pa sem prepričan. Desna sredina je enotna in bo še naprej napredovala tako, kot doslej: skupaj. Potrebujemo politično vlado, tehničnih vlad imamo dovolj," je Salvini dejal za časopis La Stampa.

Tudi vodja Gibanja petih zvezd Luigi Di Maio je na družbenem omrežju Facebook zapisal, da so volivci želeli politično vlado, ne tehnične.

Kot je poudaril predsednik stranke Naprej, Italija Silvio Berlusconi, se mora država takoj odzvati na izredne zdravstvene, gospodarske in socialne razmere. "Naloga politike je, da skupaj z ženskami in moškimi, ki jo zastopajo, prevzame odgovornost za svoje odločitve," je dejal.

Kaj bi pomenile nove volitve?

Po odstopu Conteja so obstajali štirje scenariji: tretja vlada pod vodstvom Conteja, oblikovanje nove vlade brez dosedanjega premierja, predčasne volitve in oblikovanje tehnokratske vlade.

Predsednik Matarella, ki se je zavzel za zadnjo možnost, je v svojem govoru izrazil prepričanje, da bi nove parlamentarne volitve sredi pandemije ogrozile vrsto ukrepov, na primer sistem nadomestil za delavce na čakanju in načrt za izkoriščanje evropskih sredstev za pomoč med epidemijo. Vlada bi lahko namreč do novih volitev opravljala le tekoče posle.

"Za Italijo bi bilo zelo nerodno in slabo, če bi imela zgolj neko šepajočo vlado. Od razpada parlamenta do nastanka nove vlade lahko namreč minejo tudi štirje meseci, ki bi bili v teh časih za državo hudo breme. Poleg tega obstaja tudi nevarnost, da bi glede na volilno zakonodajo Italija dobila nov parlament, kjer bi bilo prav tako težko sestavili vlado. Nastala bi zmeda in razpisati bi morali še ene volitve," različne možne scenarije opiše Verč.

Javne ankete kažejo, da bi na novih parlamentarnih volitvah največ glasov dobila Salvinijeva stranka Liga, večjo podporo pa bi dobila tudi desna stranka Bratje Italije.

"Predstavniki teh strank v javnosti govorijo neverjetno veliko protislovij, saj se njihove izjave usmerjajo glede na trenutno javno mnenje. Svoje ideje pogosto spreminjajo, stalnega programa pa nimajo. Obe stranki sta sicer protievropsko usmerjeni, večina prebivalcev pa se strinja, da se Italija iz krize ne more izvleči sama in pri tem potrebuje oporo EU-ja," dodaja sogovornik.

Skoraj vsako leto nova vlada

"Že od konca druge svetovne vojne je problem Italije to, da lahko zaradi volilne zakonodaje v parlament vstopi preveč strank in so med sabo preveč sprte," ocenjuje Verč.

"Tudi znotraj strank je več struj in interesov, zato skoraj ni leta, v katerem italijanska vlada ne bi padla. Tako smo imeli od konca druge svetovne vojne, tj. od leta 1956, kar 66 vlad. Od volitev 2018 bomo zdaj dobili že tretjo vlado. To spreminjanje povzroča zmedo, ker se ljudje menjajo, ni dolgoročnih načrtov, čeprav bi Italija potrebovala temeljite strukturne reforme," dodaja.

Draghijevi načrti za izhod iz krize

Draghi med prednostnimi nalogami nove vlade poudarja cepljenje prebivalstva proti covidu-19 in učinkovit načrt uporabe sredstev iz evropskega načrta za okrevanje ob epidemiji.

"Prav priprava načrta obnove po epidemiji je bila v marsičem pretrd oreh za premierja Conteja, ‘kriznega menedžerja’ in ‘odvetnika ljudstva’, kot se je tudi sam označeval, ki zapušča svoj položaj ob veliki javnomnenjski podpori," za MMC razlaga predsednik Italijansko-slovenskega Foruma Jurij Giacomelli.

V naslednjih dneh pa bo posebej zanimivo opazovati, kdo bo naposled podprl Draghijevo vlado in njen program, napoveduje Giacomelli in dodaja: "Pri tem se bo pokazalo bistvo spora med Renzijem, ki je predlagal, naj se sredstva EU-ja porabijo za stabilnost in rast, in Gibanjem petih zvezd, ki je temu močno nasprotovalo."

"Prav tako bo mogoče primerjati Draghijevo rešitev za uporabo sredstev iz evropskega načrta za okrevanje s tisto, ki jo je snovala odhajajoča Contejeva vlada in je nameravala za njeno izvedbo ustanoviti ogromen, od vlade ločen administrativni aparat. To marsikateremu politiku ni šlo v račun, obenem pa je vzbujalo dvome glede tega, kako učinkovit bo ta aparat in kako ga bo mogoče nadzorovati," še poudari.

Država v rdečih številkah

Medtem vlada v Italiji negotovost, gospodarstvo se med pandemijo zanaša na pomoč države. 73.000 podjetij, ki prinašajo štiri odstotke vseh delovnih mest v Italiji, je zaradi ukrepov proti širjenju novega koronavirusa zaprlo svoja vrata. Od tega 17.000 podjetij napoveduje, da tudi po epidemiološki krizi ne bodo več mogla delovati.

Sorodna novica Italijanski predsednik Sergio Mattarella Mariu Draghiju podelil mandat za sestavo vlade

Italija, ki je bila zelo zadolžena že pred pandemijo, svoj javni dolg le še povečuje, v preteklem letu pa je tamkajšnji bruto domači proizvod (BDP) upadel za približno devet odstotkov, kar je eden največjih padcev v EU-ju.

Na Draghijevo imenovanje so se mednarodni finančni trgi odzvali pozitivno. "Milanska borza se je dan zatem povzpela najbolj med vsemi. To je za Italijo, ki upravlja največji javni dolg med članicami EU-ja, zelo pomembno," še ocenjuje sogovornik.