Prebivalci Mariupolja, ki so ostali, zbrani pred cisterno vode. Fotografija je bila posneta 27. maja 2022. Foto: AP
Prebivalci Mariupolja, ki so ostali, zbrani pred cisterno vode. Fotografija je bila posneta 27. maja 2022. Foto: AP
Sorodna novica Direktor ruske vesoljske agencije grozi Črni gori in Bolgariji z balistično raketo

"Vidimo, kako se mesto zapira," je za ukrajinsko televizijo United News TV sporočil svetovalec župana Petro Andriuščenko in dodal, da naj bi se v samem mestu pojavili primeri kolere, in sicer med "okupacijskimi silami in njihovimi zavezniki". BBC informacij ni mogel potrditi.

Mariupolj je padel v roke ruskih sil maja po več mesecih napadov. Andriuščenko je ob tem poudaril, da se stanje v mestu poslabšuje, saj primanjkuje tako hrane kot pitne vode.

Pred dnevi smo poročali, da prebivalci dobivajo posebne kupone za pitno vodo, in sicer za dva dneva, pri tem pa je vode vse manj.

Putin odredil izplačilo družinam padlih pripadnikov nacionalne garde

Ruski predsednik Vladimir Putin je medtem podpisal dekret, ki predvideva izplačilo 75.000 evrov družinam pripadnikov Nacionalne garde Ruske federacije (Rosgvardija), ki so umrli v Ukrajini ali Siriji. Putin je s tem tudi uradno potrdil, da so med padlimi v invaziji v Ukrajini, ki jo Moskva označuje kot "posebno vojaško operacijo", tudi pripadniki Rosgvardije.

Gre za enoto, ki naj bi bila odgovorna neposredno Putinu, ustanovljena pa je bila leta 2016 za boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu. Predtem je bila aktivirana za ustavitev protivladnih protestov.

Rusija je do zdaj priznala smrt 1351 svojih pripadnikov v Ukrajini, 3825 je ranjenih. Ukrajina in zahodne sile menijo, da je število veliko večje.

"Ruski floti smo odvzeli popoln nadzor"

Foto: EPA
Foto: EPA

Ukrajinska vojska je v ponedeljek sporočila, da ji je uspelo rusko črnomorsko floto potisniti za več kot sto kilometrov stran od ukrajinske obale ob Črnem morju, kjer rusko ladjevje že tedne izvaja pomorsko blokado ukrajinskih pristanišč.

"Zaradi naših tvornih akcij, katerih cilj je premagati sovražne pomorske sile, je bila skupina ladij ruske črnomorske flote potisnjena za več kot sto kilometrov stran od ukrajinske obale," je na Telegramu sporočilo ukrajinsko obrambno ministrstvo.

Po oceni ministrstva so bile ruske sile primorane na Krimskem polotoku postaviti obalne raketne sisteme za obrambo, enako pa naj bi storile tudi v južni ukrajinski regiji Herson, ki je trenutno pod rusko okupacijo.

"Ruski floti smo odvzeli popoln nadzor nad severozahodnim delom Črnega morja," so še zapisali na ministrstvu. Moskva naj bi si zdaj prizadevala znova vzpostaviti nadzor nad tem območjem, Kijev pa se zaveda, da nevarnost ruskega obstreljevanja z morja ostaja. Ruska vojska je dodatne enote poslala tudi na Kačji otok, ki ga je zasedla že prvi dan napada.

Zelenski: Zaloge blokiranega žita bi se lahko do jeseni potrojile

A pomorska blokada ukrajinskih pristanišč krepi strah pred svetovno prehransko krizo, saj Rusija blokira izvoz ukrajinskega žita, cene na svetovnih trgih pa zaradi tega strmo naraščajo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je opozoril, da bi se lahko zaloge žita, ki ga Ukrajina zaradi ruske blokade ne more izvoziti, do jeseni potrojile.
Količina žita, namenjenega za izvoz, ki je blokirano v Ukrajini zaradi vojne, bi se lahko do jeseni potrojila in bi lahko znašala 75 milijonov ton, je dejal Zelenski v izjavi za novinarje v Kijevu.

Mariupolju grozi izbruh kolere

Zelenski obiskal frontno črto v Doneškem bazenu

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedeljo obiskal frontno črto v Doneškem bazenu na vzhodu Ukrajine, kjer se spopadi zaostrujejo. Medtem je Združeno kraljestvo sporočilo, da bo Ukrajini začelo pošiljati rakete dolgega dosega.

Zelenski je obiskal štab ukrajinske vojske in prvo bojno črto v Lisičansku, ki ga od Severodonecka, kjer potekajo srditi spopadi, ločuje le reka Severski Donec. Ukrajinske sile tam potiskajo rusko vojsko proti vzhodu, čeprav se je pred tem zdelo, da je bila ta tik pred tem, da mesto zasede.

Med obiskom se je ustavil tudi v mestu Bahmut na jugozahodu Doneškega bazena, kjer se je pogovarjal z vojaki. "Želim se zahvaliti vsem za vaše veliko delo, za vaše služenje, za zaščito vseh nas, naše države. Vsem sem hvaležen. Pazite nase," je dejal. Seznanil se je tudi z operativnim stanjem obrambe.

"Ponosen sem na vse, s katerimi sem se srečal, se rokoval, pogovarjal in jih podpiral," je po obisku v vsakodnevnem nagovoru dejal Zelenski.

Zelenski med obiskom položajev ukrajinskih sil v Zaporožju. Foto: EPA
Zelenski med obiskom položajev ukrajinskih sil v Zaporožju. Foto: EPA

Obiskal je tudi Zaporožje na jugovzhodu države, kjer se je srečal s prebivalci Mariupolja, ki jim je uspelo zapustiti pristaniško mesto. To je zaradi mesecev ruskega obstreljevanja skorajda popolnoma uničeno. "Vsaka družina ima svojo zgodbo in večina njih je brez moških," je dejal.

Zelenski je konec maja že obiskal prve bojne črte, medtem ko za zdaj ni informacij, da je bil ruski predsednik Vladimir Putin kjer koli blizu bojišča, odkar je ukazal invazijo v sosednji državi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zelenski obiskal vojake na fronti na vzhodu Doneškega bazena

Napeto v Severodonecku

Guverner Luganska Sergij Gajdaj je dejal, da se je položaj ukrajinskih sil v mestu Severodoneck "nekoliko poslabšal", a da še vedno branijo svoje položaje v industrijski coni, poroča BBC.

Ukrajinska vojska je sporočila, da je znova prevzela nadzor nad polovico mesta v Lugansku, regiji v Doneškem bazenu na vzhodu Ukrajine, kjer so ruske sile skoncentrirale svoje napade.

Umrl generalmajor proruskih separatistov

Ukrajinska vojska je medtem potrdila smrt generalmajorja proruskih separatistov Romana Kutuzova na bojišču, o kateri je v nedeljo poročala ruska državna televizija. Kutuzov naj bi bil ubit med vodenjem ruskega napada na vas v bližini mesta Popasna v regiji Lugansk, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Ruska ofenziva tam je bila neuspešna, sovražnik se je bil prisiljen umakniti in utrpel je znatne izgube, je še sporočila ukrajinska vojska.

Od začetka ruske invazije je umrlo že več ruskih generalov, čeprav je Kremelj potrdil smrt le štirih. Ukrajina je na neki točki vojne trdila, da jih je ubila že dvanajst, medtem ko so zahodne varnostno-obveščevalne agencije poročale o smrti sedmih. Pozneje se je izkazalo, da so bili vsaj trije izmed njih še živi, poroča BBC.

Ukrajinsko obrambno ministrstvo je medtem v nedeljo opozorilo pred mogočimi novimi raketnimi napadi na Kijev, potem ko je bilo ukrajinsko glavno mesto tarča prvega napada od konca aprila, ko so se ruske sile od tam umaknile in premestile na vzhod.

"Vseskozi opozarjamo, da je Kijev nenehno ogrožen," je v nedeljo dejala namestnica obrambnega ministra Hana Maljar. Čeprav so se številni prebivalci Kijeva vrnili, je po besedah namestnice treba razumeti, da je vojna trenutno na vrhuncu in da Kijev ostaja osrednja tarča Rusije.

Združeno kraljestvo bo Ukrajini poslalo rakete M270

Britanski raketni sistem M270. Foto: Reuters
Britanski raketni sistem M270. Foto: Reuters

Združeno kraljestvo bo Ukrajini začelo pošiljati raketni sistem M270, ki lahko v eni minuti izstreli 12 raket zemlja-zemlja. Te lahko z veliko natančnostjo zadenejo cilje, oddaljene do 80 kilometrov. To je veliko več, kot je zmožno trenutno ukrajinsko topništvo.

Vlada v Londonu ni sporočila, koliko tega orožja bodo poslali, a BBC poroča, da bodo sprva poslali tri sisteme.

London je odločitev uskladil z ameriško vlado, ki je prejšnji teden sporočila, da bo Ukrajini poslala rakete srednjega dosega. Že takrat je ruski predsednik Vladimir Putin zagrozil, da bo Rusija v Ukrajini napadla nove cilje, če bodo zahodne države Ukrajini poslale rakete dolgega dosega.

Tako Washington kot London sta Kijevu kot pogoj postavila, da ta njunih raket ne bo izstreljeval na cilje v Rusiji.

BBC poroča, da pomeni pošiljanje naprednih raket dolgega dosega pomembno spremembo v zahodnem oboroževanju Ukrajine in tudi priznanje, da se Ukrajina težko spopada z obsežnim ruskim topniškim arzenalom. Putin je v nedeljo v intervjuju za državno televizijo dejal, da je namen pošiljanja zahodnega orožja v Ukrajino le "čim dlje podaljševati oboroženi konflikt".

London do zdaj za orožje za Ukrajino namenil 750 milijonov funtov

Združeno kraljestvo in ZDA so med državami, ki so Ukrajini poslale največ orožja po začetku ruskih napadov 24. februarja. London je poslal že več kot 5000 kosov protitankovskega orožja, ki je bilo po mnenju analitikov ključno pri odbijanju ruskih kopenskih napadov.

Združeno kraljestvo je poslalo tudi rakete kratkega dosega, oklepna vozila in sisteme za zračno obrambo. Britanska vlada je sporočila, da je vojaška pomoč Ukrajini do zdaj stala 750 milijonov funtov (873 milijonov evrov). Tudi Nemčija je obljubila, da bo poslala svoj najsodobnejši sistem za zračno obrambo Iris-T, s katerim naj bi lahko Ukrajina pred ruskimi zračnimi napadi ščitila celotna mesta.