"Hitler je hotel svet brez Judov, Hrvaška, njena politika, pa je hotela Hrvaško brez Srbov, ker so, kot so dejali, ogrožali hrvaško nacionalno bit," je dejal Vučić.

Vučić je v soboto v govoru v Bački Palanki kritiziral hrvaško proslavljanje Nevihte, s katero se je končala vojna na Hrvaškem in ki jo je označil za etnično čiščenje in zločin. "Vsak zločin je večen in ni ga mogoče pozabiti niti opravičevati. Še najmanj pa slaviti," je po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug dejal Vučić.

V Srbiji vidijo v Nevihti največje etnično čiščenje v Evropi po drugi svetovni vojni. S hrvaškega ozemlja naj bi bilo po srbskih trditvah pregnanih okoli 250.000 Srbov, okoli 2.000 pa naj bi jih umrlo. Po drugi strani na Hrvaškem trdijo, da so Srbi odšli sami in da je šlo za približno 90.000 hrvaških Srbov. Na Hrvaško naj bi se jih sicer po vojni vrnilo le nekaj deset tisoč.

Vučić povlekel vzporednice s pregonom Ane Frank
Po besedah Vučića je bila Nevihta uperjena proti hrvaškim Srbom zgolj zato, ker so bili Srbi. Po njegovih besedah "ni naključje", da se je operacija Nevihta začela na isti dan, torej 4. avgusta 1995, ko so 51 let predtem nacisti vdrli v hišo Ane Frank in jo odpeljali v koncentracijsko taborišče.

"Isti zločin proti nekomu, ki je drugačen, ima drugačno ime, poreklo in nekega svojega boga. V obeh primerih edina krivda Ane Frank in Srbov v Krajini ni bila to, kar naj bi storili, ampak prepričanje nekoga, da bodo brez njih neka država in neki ljudje lepši in boljši. V obeh primerih se je iskala končna rešitev," je dejal srbski predsednik.

Kot je dodal, na Hrvaškem ne priznavajo, da je bilo med operacijo Nevihta kar koli narobe ali da je bil storjen kakršen koli zločin. Ob nazornem opisovanju dogodkov je Nevihto označil za "najstrašnejši dan v naši novejši zgodovini, dan, v katerem se je začela golgota celega naroda". Srbija pa kljub temu ne želi maščevanja, ampak zgolj resnico, je v soboto še dejal Vučić.

O srbski odgovornosti molčal
Po drugi strani pa Vučić ni rekel niti besede o odgovornosti Srbov za zločine med vojno na Hrvaškem (1991–1995) ali v Bosni in Hercegovini (1992-1995) niti o genocidu v Srebrenici, za katerega je haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije na dolgoletne kazni obsodilo medvojne voditelje in poveljnike bosanskih Srbov, med njimi tudi Radovana Karadžića in generala Ratka Mladića. Prvi je bil obsojen na 40 let zapora, drugi pa na dosmrtni zapor. V obeh primerih sicer še poteka pritožbeni postopek.

Hrvaška: Odlikovanja za poveljnike
Haaško sodišče pa je oprostilo hrvaške poveljnike Nevihte, najprej generala Anteja Gotovino in Mladena Markača. Obema je v soboto hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović podelila tudi visoko državno odlikovanje in ponovila, da Nevihta ni bila sporna operacija.

Ob tem se je na kratko odzvala tudi na Vučićeve besede v Bački Palanki in dejala, da se Hrvaška in Srbija očitno nikoli ne bosta mogli strinjati glede preteklosti, a bi si bilo treba bolj prizadevati za boljšo prihodnost.

Tudi hrvaški premier Andrej Plenković je dejal, da si želi boljšega sodelovanja s Srbijo in miru v prihodnosti, "a tudi mi si želimo resnice". "Za vse nas je nesporno, da sta veliko agresijo izvedla Slobodan Milošević in velikosrbski režim na hrvaškem ozemlju," je dejal. Hkrati pa je v izjavi za hrvaško javno radiotelevizijo HRT zagotovil, da si na Hrvaškem želijo, "da se srbska manjšina počuti dobro".