Od zgodovinskega srečanja Donalda Trumpa in Kim Džong Una v razkošju singapurskega hotela do srce parajočih podob stradajočih jemenskih otrok: leto 2018. Foto: Reuters

Na stari celini je politično dogajanje najbolj zaznamoval brexit, ki "kravžlja" možgane tako britanski kot bruseljski strani. Manj kot 100 dni pred dnevom D, ta je predviden za 29. marec, namreč dogovor o brexitu, ki je bruseljski strani po volji, še ni potrjen v britanskem parlamentu. Britanska premierka Theresa May je na tnalu domačega političnega dogajanja, sama pa je prepričana, da bo slovo od EU-ja zaznamovalo začetek "novega poglavja v življenju našega naroda". Med odmevnejšimi novicami leta je tudi napovedano slovo nemške kanclerke Angele Merkel, ki se je umaknila z vrha svoje stranke in napovedala, da bo v politiki le še do konca kanclerskega mandata.

Odnose med Rusijo, v kateri je na marčevskih predsedniških volitvah četrti mandat osvojil Vladimir Putin, in Zahodom je še dodatno ohladila afera Skripal. Nekdanjega agenta KBG-ja in njegovo hčer so v Veliki Britaniji zastrupili z novičokom, za kar naj bi bila po navedbah Londona odgovorna Moskva, ki pa vsakršno vpletenost zanika. Afera se je med drugim stopnjevala v izgon diplomatov v več kot 20 državah.

Odnose med državami je zamajal tudi umor savdskoarabskega novinarja Džamala Hašokdžija na savdskem konzulatu v Carigradu. Ameriški senat je decembra potrdil resolucijo, ki odgovornost za umor pripisuje savdskemu prestolonasledniku Mohamedu bin Salmanu, sicer tradicionalno zavezniku ZDA, vendar on vsakršno vpletenost v umor zavrača.

Dogajanje v letu 2018 skozi fotografski objektiv. Foto: Reuters

Trump vseskozi v središču pozornosti
Med številnimi političnimi srečanji je v letošnjem letu največ pozornosti poželo snidenje ameriškega predsednika Donalda Trumpa in severnokorejskega voditelja Kim Džong Una. Po tednih negotovosti, ali bo do srečanja sploh prišlo, sta si v roke segla v Singapurju. Trump je s svojimi potezami poskrbel za dvig pritiska v marsikateri državi: maja je naznanil umik ZDA iz iranskega jedrskega sporazuma, s Kitajsko, ki se spopada s padcem gospodarske rasti (novembra je bila 5,4-odstotna, kar je najmanj v zadnjih 10 letih), se je zapletel v trgovinsko vojno, ki je povzročila medsebojno uvedbo carin, s Kanado in Mehiko pa je po trdih pogajanjih le sklenil nov trgovinski sporazum. Palestince je razjarila preselitev ameriškega veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem, ki ga je Trump lani decembra priznal za izraelsko prestolnico. V zadnjih mesecih so se napetosti v Gazi znova razplamtele, od marca dalje potekajo redni protesti proti izraelski zasedbi in vrnitvi Palestincev na njihove domove, ki so zdaj del Izraela.

Tudi dolgoletnim spopadom v Siriji in Jemnu še vedno ni videti konca, medtem ko se humanitarna kriza v obeh, predvsem v Jemnu, ki je v primežu hude lakote, iz meseca v mesec le poglablja. Decembra je Trump napovedal umik ameriških sil tako iz Sirije kot Afganistana, kar je izzvalo različne odzive. Posledično so tudi v letošnjem letu pretresljivi prizori prebežnikov, ki jih rešujejo z zasilnih plovil ali potapljajočih se ladij lakomnih mrež tihotapcev ljudi, ostali stalnica. Najhuje je ob libijski obali, ki je znana kot najbolj smrtonosno območje v Sredozemlju, v katerem je letos umrlo več kot 1300 prebežnikov, ki so skušali priti v Evropo in tam poiskati boljši jutri.

Požari, potresi in druge naravne nesreče so tudi letos žal večkrat jasno opomnili, da bi moral biti človek veliko bolj ponižen in spoštljiv do planeta, ki gosti že 7,7 milijarde ljudi.

Za konec pa opomnik na srečen konec zgodbe tajskih dečkov. Poleti je ves svet zadrževal dih, ali bo reševalcem uspelo rešiti 12 nogometašev in njihovega trenerja, ki so po deževju ostali ujeti v eni izmed jam. Po 17 dneh so vse ujete spravili na površje, žal pa je med reševalno operacijo umrl eden od potapljačev.

Za prikaz besedila kliknite na fotografijo.