Na njej so letos sodelovali predstavniki 13 afriških držav, ki so se pred pol stoletja osvobodile izpod francoske kolonialne nadvlade. "Praznujemo krvno vez, vez, rojeno iz prispevka afriških sil k obrambi in osvoboditvi Francije," je dejal francoski predsednik Nicolas Sarkozy in se tako poklonil spominu na Afričane, ki so padli za osvoboditev Francije v obeh svetovnih vojnah.

Ogorčenje zaradi imen povabljencev
Parado so si poleg predsednika Sarkozyja in njegove žene Carle Bruni Sarkozy ogledali voditelji štirinajstih afriških držav, ki so bile v preteklosti francoske kolonije. Odločitev o povabilu vojakov iz afriških držav na parado je sprožila proteste več skupin za človekove pravice. Te opozarjajo na vojne zločine in kršitve človekovih pravic, ki se dogajajo v več afriških državah, vabljenih na parado.

Francoski obrambni minister Herve Morin je kritike zavrnil, češ da ni podatkov, da bi bili med gosti predsednika Sarkozyja vojni zločinci. "To so države, s katerimi razvijamo odnose, partnerstvo. Zato ne vidim smisla v tem, da se obremenjujemo s temi vprašanji," je dejal za radio France Info.

Za 14. julij v Parizu 14 afriških voditeljev
Francoski predsednik je že v torek na kosilu za afriške voditelje dejal, da povabilo nikakor ni izraz francoske nostalgije po kolonialni prevladi. Na paradi so sodelovali predstavniki Benina, Burkine Faso, Kameruna, Srednjeafriške republike, Konga, Gabona, Malija, Mavretanije, Nigra, Senegala, Čada, Toga in Madagaskarja. Med gosti je bil tudi predsednik vlade Slonokoščene obale, medtem ko vojska te države na paradi ni sodelovala.