Na ozemlju, ki ga Izrael zaseda od vojne leta 1967 v Vzhodnem Jeruzalemu in na Zahodnem bregu, v okoli 100 naselbinah živi okoli pol milijona Judov. Naselbine so v skladu z mednarodnim pravom nezakonite, kar pa Izrael spodbija. Foto: Reuters
Na ozemlju, ki ga Izrael zaseda od vojne leta 1967 v Vzhodnem Jeruzalemu in na Zahodnem bregu, v okoli 100 naselbinah živi okoli pol milijona Judov. Naselbine so v skladu z mednarodnim pravom nezakonite, kar pa Izrael spodbija. Foto: Reuters

V telefonskem pogovoru z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem mu je povedala, da je napoved gradnje "močno negativen znak o izraelskem pristopu do dvostranskih odnosov in v nasprotju z duhom potovanja podpredsednika."

Napoved je zasenčila obisk podpredsednika ZDA Joeja Bidna v regiji, ki naj bi spodbudil vrnitev Palestincev in Izraelcev za pogajalsko mizo, sledil pa je nenavadno oster odziv Washingtona, sicer tesnega zaveznika Izraela.

Ne le besede, tudi dejanja
ZDA od Izraela pričakujejo, da bo ne le z besedami, temveč tudi z dejanji pokazal predanost ameriško-izraelskemu odnosu in mirovnemu procesu s Palestinci, ki se ne nameravajo vrniti za pogajalsko mizo, če bo Izrael še naprej gradil judovska naselja na zasedenih ozemljih.

Gradnjo so obsodile tudi druge članice t. i bližnjevzhodnega kvarteta – ob ZDA še Rusija, Evropska unija in Združeni narodi. Četverica, ki se bo sešla 19. marca v Moskvi, je ponovila, da je mir na Bližnjem vzhodu in vzpostavitev neodvisne, sklenjene in za življenje sposobne Palestinske države v temeljnem interesu sprtih strani.

Palestinci: Če bodo gradili, ne bo pogajanj
Izraelski in palestinski voditelji so se strinjali, da se bodo neposredno sešli, da bi se zavzeli za ponovni začetek mirovnih pogajanj, po izraelski napovedi pa je palestinska stran sporočila, da so pogovori zelo vprašljivi.