"Hrvaška je potencialno neizmerno bogata država. Od Karlovca, se pravi južno od Save vzdolž Dinarida, vse do Sicilije se razteza bazen, ki po karakteristikah pripada tipu najbogatejših in najizdatnejših ležišč nafte, podobno tistemu, na katerem leži Kuvajt," trdi prof. dr. Zoran Krilov, svetovalec direktorja sektorja za razvoj v hrvaški naftni družbi Ini in profesor na zagrebški rudarsko-geološki naftni fakulteti, za katerim je 35 let raziskovalnega dela.

Da bi se do tega naftnega bogastva dokopali, bi bila potrebna milijonska vlaganja, ki pa so izjemno rizična. Za samo eno vrtino bi bilo potrebnih do 50 milijonov dolarjev, možnost, da se prav na tem mestu in ne denimo 500 metrov naprej najde nafta, je 10-odstotna.

A zadeti ravno teh 10 odstotkov bi imelo neizmerno vrednost, pravi Krilov, ki nedavne podobne trditve bosensko-hercegovskega kolega, prof. dr. Bašića, z geodetske univerze v Tuzli uvršča v isti rang z odkritjem piramid v Bosni.

Albanija načrpa več od Hrvaške
Hrvaška danes načrpa milijon ton nafte, Albanija pa že nekaj desetletij iz bogatega bazena vzdolž svoje obale črpa nafto v količinah, večjih od skupne hrvaške proizvodnje. V letih, ko je proizvodnja črnega zlata na Hrvaškem bila največja in je znašala 4-5 milijonov ton letno, je na primer mala Albanija načrpala 3,5 milijonov ton nafte.

"Na žalost zdaj ni ne denarja ne dobre volje, da bi Hrvaška izkoristila to veliko bogatstvo," pravi Krilov, ki še dodaja, da med naftno izjemno bogata območja spada tudi dubrovniško morje, zaradi česar je bila ob otoku Mljet svoje čase izvrtana vrtina Melita.

Raziskave so bile še posebej intenzivne v 70. in 80. letih preteklega stoletja, ko so bila v njih vložena precejšnja sredstva. Danes vsak dela zase, in medtem ko so podatki o albanski proizvodnji povsem dostopni, se aktivnosti Črne gore glede te teme ohranjajo v tajnosti.

Srečanje v Dubrovniku
Po vsem sodeč, niso daleč časi, ko se bo našlo sredstva tudi za črpanje črnega zlata iz jadranskega podmorja - navsezadnje se danes vse pogosteje uvajajo nove vrste tehnologije za črpanje, ki so bile še pred nekaj leti zaradi visoke cene popolnoma nesprejemljive.

V teh dnevih, ko je nafta dosegla rekordno ceno, o zgoraj omenjenih novih metodah črpanja v Dubrovniku razpravlja petdeset strokovnjakov s Hrvaške in preostalega sveta, med katerimi so predstavniki INA Naftaplina, srbskega NIS Naftagasa, madžarskega MOL-a, sirijskega Hayama in drugih podjetij.

K. S.