Načrt mora potrditi še iraški predsedniški svet. Varnostni načrt je sad enoletnih pogajanj z ZDA, vlada pa ga razume kot uvod v vrnitev popolne suverenosti.

Šiitske in kurdske stranke so skupaj zbrale 138 glasov, a so potrebovale tudi glasove manjšinskih sunitskih parlamentarcev. Sunitom v zameno za podporo načrtu ni uspelo dobiti dovoljenja za ukinitev posebnega sodišča, ki se ukvarja z zločini, storjenimi med režimom Sadama Huseina in vladanjem njegove stranke Baath, katere člani so bili večinoma suniti. Od 275 članov parlamenta jih je bilo med glasovanjem prisotnih 198; 149 jih je načrt podprlo, 39 jih je bilo proti.

Referendum sredi leta 2009
Načrtu so ostro nasprotovale številne skupine, med njimi najbolj goreče sadristi, parlament pa ga je sprejel pod pogojem, da bo o načrtu sredi leta 2009 potekal referendum. Če načrt ne bo dobil zadostne podpore, bodo morali ameriški vojaki državo zapustiti prej, verjetno do sredine leta 2010.

V skupni izjavi sta ameriški ambasador in poveljnik ameriške vojske v Iraku Ryan Cocker in general Ray Odierno zapisala, da iraška potrditev načrta umika "formalizira močno in enakopravno partnerstvo".

Novo vlogo ameriških vojakov v ZDA je bilo treba določiti, ker jim z decembrom poteče mandat Združenih narodov. Sporazum o statusu sil med drugim določa, da morajo ameriški vojaki in delavci podjetij, ki jih je najela ameriška vojska, spoštovati iraški zakon, v primeru kršitve pa jim lahko sodijo pred iraškimi sodišči.

T. V.