Isabel dos Santos je v Angoli veljala za prvo damo, a teh časov je z zamenjavo oblasti konec. Foto: EPA
Isabel dos Santos je v Angoli veljala za prvo damo, a teh časov je z zamenjavo oblasti konec. Foto: EPA
Eduardo in Isabel dos Santos
Pod vladavino Eduarda dos Santosa je bilo celotno gospodarstvo Angole v rokah peščice na oblasti, kjer je imela posebno vlogo hčerka Isabel. Foto: EPA
Joao Lourenco
Novi predsednik Joao Lourenco je nemudoma po prihodu na oblast začel zamenjavo ljudi, ki so pomembne položaje zasedli pod njegovim predhodnikom. Foto: EPA
Eduardo dos Santos
Dos Santos je po predaji oblasti ostal na čelu vladajočega MPLA-ja, vendar je napovedal, da se bo leta 2018 umaknil iz aktivne politike. Foto: EPA
Sonangol
Pogled na sedež najpomembnejšega podjetja v državi Sonangol v prestolnici Luanda. Foto: Reuters
Angola
Večina prebivalcev nima ničesar od naftnega bogastva in še naprej živi pod pragom revščine. Foto: Reuters
Sinopec
Kitajska je najpomembnejši gospodarski partner Angole, ki je lani oktobra prehitela Rusijo pri količinah dobavljene nafte azijski velesili. Foto: Reuters
Angola
Črpanje nafte je v domeni tujih naftnih velikanov. Foto: Reuters
Isabel dos Santos in Sindika Dokolo
Isabel dos Santos in njen mož Sindika Dokolo živita razpeta med Luando, Londonom, Lizbono in Johannesburgom. Foto: EPA

Hčerka nekdanjega angolskega predsednika dos Santosa, ki je tej južnoafriški državi vladal od leta 1979 do leta 2017, je najbogatejša ženska na celini, edina v afriškem klubu milijarderjev in edina Afričanka na Forbsovem seznamu najbogatejših žensk na svetu.

Jeseni je odmevala njena odstavitev z vrha krone angolskega gospodarstva - državne naftne družbe Sonangol, le 16 mesecev po tem, ko je postala predsednica uprave. To je bil za številne znak, da se v Angoli začenja novo obdobje po 37 letih predsedovanja enega izmed afriških voditeljev z najdaljšim stažem.

Svoje premoženje si je pridobila z vlaganji v glavne strateške panoge in družbe v državi, kjer je bilo več desetletij celotno gospodarstvo pod nadzorom peščice iz kroga družine njenega očeta. In prav njemu se mora po mnenju kritikov zahvaliti za vpliv in bogastvo, s tem pa tudi za naziv "princese" Angole.

Lastništva ima v podjetjih v domovini in na Portugalskem, od katere je Angola leta 1975 razglasila neodvisnost.

Posli raje od politike
Prevetritev, ki je zajela vrh druge največje afriške proizvajalke nafte, potem ko je s podporo vladajočega Ljudskega gibanja za osvoboditev Angole lani avgusta na oblast prišel nekdanji obrambni minister Joao Lourenco, ni prizanesla 44-letnici, v kateri bi lahko nekoč celo videli naslednico očeta.

A namesto politične se je sama razmeroma hitro odločila za poslovno pot in v svoji karieri hitro začela posegati po položajih in deležih v družbah, ki so obvladovale nafto in diamante, pa telekomunikacije, medije, gradbeništvo, bančništvo in trgovino. Njen vzpon sovpada z desetletjem izjemne gospodarske rasti, ki je od leta 2002 do 2011 v povprečju letno dosegala več kot 11 odstotkov.

Od najvplivnejše podjetnice v domovini se je prebila do edine milijarderke v Afriki in ene najmlajših v klubu najbogatejših na celini. Njeno premoženje revija Forbes ocenjuje na 3,1 milijarde dolarjev.

Kot je povedala v pogovoru za CNN konec decembra lani, nikoli ni delala s svojo družino, ampak je bila vedno neodvisna. “Ko delaš v zasebnem okolju, res ni pomembno, kdo so tvoji starši,” je zatrdila in spomnila, da je že zelo mlada ustanovila svoje podjetje.

Angolska "princesa"
Isabel je najstarejša hčerka dos Santosa in njegove prve žene Tatiane Kukanove, ki jo je spoznal med študijem v Bakuju v Azerbajdžanu. Ko se je leta 1973 rodila, je še potekal boj za osamosvojitev od Portugalcev, v katerem je pomembno vlogo igral oče, ki je bil pozneje prvi zunanji minister neodvisne države.

Potem ko je leta 1979 oče postal predsednik, se je z materjo preselila v London, kjer je nato študirala na univerzi King’s College. V Angolo se je vrnila leta 1997 pri 24 letih in začela svoj prvi posel z restavracijo Miami Beach v Luandi. Leta 2013 je revija Forbes razkrila, da je postala prva milijarderka na celini, in njeno premoženje ocenila na tri milijarde dolarjev.

Leta 2003 je odmevala njena poroka s kongovskim poslovnežem in zbiralcem umetnin Sindiko Dokolom. V državi, kjer še danes dve tretjini prebivalcev preživita z manj kot dvema dolarjema na dan, naj bi za njuno poročno slavje porabili štiri milijone dolarjev. Hrano so pripeljali s čarterskima poletoma iz Francije, smetana s celine pa je prišla z zasebnimi letali.

V bran očetu in svojemu delu
Isabel dos Santos tako kot njenega očeta opisujejo kot zadržano in preprosto osebo, ki se nerada pojavlja v javnosti in medijih. Od jeseni, ko so jo odstavili s čela Sonangola, se v medijih pojavlja več, ko zagovarja svoje delo na čelu angolskega naftnega velikana in najpomembnejše družbe v državi, ki predstavlja glavni vir prihodkov državne blagajne.

Tako je v pogovoru za CNN v bran vladavini svojega očeta izpostavila mir, ki v Angoli traja šele od leta 2002, ko se je končala 27-letna državljanska vojna. Ker se je proces demokratizacije začel šele v 90. letih, je po njenih besedah trenutno stanje države dobro. Poudarja, da bi lahko oče lani znova kandidiral na volitvah, ampak se je odločil za umik z oblasti.

O slabi kondiciji Sonangola je dos Santosova dejala, da je bila družba v težavah, še preden je junija leta 2016 presenetljivo postala predsednica uprave in še pred letom 2014, ko je naftni trg zatresel padec cen. Sama si je po njenih trditvah prizadevala za izkoreninjenje negospodarnosti in korupcije v družbi, kar je napovedala tudi v svojem petletnem načrtu, a je za to potreben čas.

Nekaj dni po novembrski odstavitvi je v izjavi za javnost pojasnila, da ji je v svojem kratkem vodenju uspelo dolgove družbe znižati s 13 na sedem milijard dolarjev, medtem ko je prihodke povečala s 14,8 milijarde na 15,6 milijarde dolarjev.

V poslovilnem govoru sodelavcem je povedala, da je družbi ob njenem prevzemu grozil skorajšnji stečaj zaradi nizkih cen nafte, in ob tem pikro pripomnila: “Spomin je kratek.”

Nenavadno srečanje
Kot je pisal Reuters, se je proces njene odstavitve začel na nenavadnem sestanku na začetku oktobra, ko so v predsedniški palači v Luandi skupaj sedli Lourenco in predstavniki svetovnih naftnih velikanov. Srečanje veljakov družb Chevron, Total, BP, Eni in Exxon s predsednikom države sicer ne bi bilo nič nenavadnega, saj te družbe nadzorujejo skoraj celotni angolski naftni sektor. A nikoli prej pred predsednikom niso nastopili enotno kot skupina, kar je takoj dalo slutiti skrb vzbujajoč položaj, s katerim se spopada angolska naftna družba.

Na srečanju so novega predsednika opozorili, da je naftni sektor v državi v resni krizi, saj Sonangol zamuja z odobritvami projektov in tudi s plačili, zato grozi, da bo po letu 2019 proizvodnja brez hitrega ukrepanja začela upadati.

Teden dni po sestanku je Lourenco vladnim ministrom, Sonangolu in tujim naftnim družbam naročil oblikovanje delovne skupine, ki je imela mesec dni časa za preučitev razmer v naftnem sektorju.

Sestanke delovne skupine je vodil namestnik ministra za nafto Carlos Saturnino, ki je bil še pred letom dni vodja proizvodnje in raziskav, vendar ga je dos Santosova odpustila zaradi očitkov o slabem vodenju. Novi predsednik ga je takoj po prisegi 26. septembra imenoval za namestnika ministra za nafto. Glede na vire, ki jih navaja Reuters, je skupina ugotovila, da je družba skoraj "paralizirana".

Medtem se je Lourenco srečal še z bankami, ki so med največjimi posojilodajalci Sonangola - Bank of China, Standard Bank in Standard Chartered, da bi se prepričal o finančnem stanju družbe in morebiti zagotovil ugodnejše obrestne mere za poplačilo dolgov. “Lourenco je spoznal, da Sonangol zelo hitro potrebuje denar,” je pogled predsednika povzel neimenovani vir. Samo kitajskim bankam naj bi Sonangol dolgoval tri milijarde dolarjev, še tri milijarde pa drugim.

Prekletstvo odvisnosti od nafte
Podporniki dos Santosove zatrjujejo, da dolg izvira še iz časov pred njenim vodenjem družbe, počasno prestrukturiranje pa pripisujejo posledicam zahtevnosti procesa sprememb.

Angolska naftna industrija in z njo Sonangol sta v hude težave zabredla že nekaj let prej ob padcu cen nafte, ko je bilo treba vse več načrpanih količin namenjati za poplačevanje dolgov tujim družbam in Kitajski za njihova posojila in vlaganja v infrastrukturo.

Padec cen nafte, ki predstavlja tretjino BDP-ja in 95 odstotkov izvoza, je imel uničujoč vpliv na gospodarstvo. Še leta 2007, ko je bila cena nafte skoraj 100 dolarjev za 159-litrski sod, se je država ponašala z rekordno več kot 22-odstotno rastjo, ki pa je leta 2015 znašala le še 1,1 odstotka.

Korupcija odnesla milijarde
Na slabe in pogosto sumljive naftne posle, ki so bili sklenjeni v času gospodarskega razcveta po koncu vojne in jih je nadzoroval krog okoli dos Santosa, so ves čas opozarjale mednarodne nevladne organizacije. Neznano kam naj bi izginilo na desetine milijard dolarjev. Na lestvicah organizacije Transparency International je Angola redno uvrščena na vrh svetovnega seznama najbolj koruptivnih držav.

Kljub navedenim okoliščinam so zagovorniki dos Santosove prepričani, da je Sonangol danes v boljšem stanju, kot je bila družba pred njenim prevzemom vodenja, odstavitev pa pripisujejo političnemu obračunu z družino nekdanjega predsednika.

Po odstavitvi dos Santosove 15. novembra lani je bil še isti dan na njen položaj imenovan Saturnino. Pred njim je veliko dela, saj mora pospešiti izvajanje projektov, poskrbeti za ogromne dolgove in se lotiti nečesa, kar je vladajoča elita prestavljala na čas po volitvah - množičnega odpuščanja zaposlenih.

Decembra je novo vodstvo Sonangola sporočilo, da bo preiskalo vse morebitne sporne posle prejšnje uprave. Africanews je ob sklicevanju na tamkajšnje medije poročal, da so predmet preiskave nakazila v Dubaj v vrednosti 57 milijonov evrov in nejasnosti pri mesečnih izplačilih portugalski družbi, v kateri ima svoj delež dos Santosova.

Lourenco je glede Sonangola optimističen in ga še naprej vidi kot "kokoš, ki nese zlata jajca". “Dobro poskrbite zanj," je lani dejal novemu upravnemu odboru, po novem letu pa s čela pet milijard dolarjev vrednega državnega premoženjskega sklada odstavil še Joseja Filomena dos Santosa, brata Isabel dos Santos.