Kolinda Grabar-Kitarovićeva je od države prejela nekaj manj kot 1,2 milijona kun (158.000 evrov) kot nadomestilo za oglaševanje med svojo predsedniško kampanjo. A denar je nakazala na račun svoje nekdanje stranke HDZ, ki je financirala njeno predvolilno kampanjo, s čimer se je izognila 40-odstotnemu davku, je ugotovila komisija, osebe, ki so kršile zakon o preprečevanju navzkrižja interesov, kaznuje denarno.

Za komisijo je sporno, ker se je hrvaška predsednica odpovedala nadomestilu, potem pa je v naslednjih šestih mesecih odločala, v katere humanitarne namene bo prispevala denar z računa HDZ-ja. "Obnašala se je kot članica stranke, česar ne bi smela, saj kot predsednica države ni bila več članica stranke. S tem je kršila načelo opravljanja javne službe," je sklenila komisija, ki je sprožila preiskavo.

Predsednica se brani: To je politično arbitriranje
Po objavi odločitve so iz urada predsednice sporočili, da je komisija presegla svoja pooblastila in stopila na območje političnega arbitriranja. Postopek so namreč sprožili zaradi kršitve načela opravljanja javne službe in verodostojnosti predsednice republike ne pa zaradi navzkrižja interesov. "Predsednica je ponosna, ker je ves denar zakonito donirala najbolj potrebnim, čeprav bi ga lahko obdržala zase. Glede na to, da z nobeno potezo ni pod vprašaj postavila načela opravljanja javne službe, bo predsednica republike znova storila enako," so zapisali.

Z denarjem naj bi manevriral obrambni minister
V ločenem primeru je komisija sprožila postopke tudi proti dozdajšnjemu obrambnemu ministru Anteju Kotromanoviću, saj je po mnenju komisije prejel nedovoljeno donacijo. Kotromanović je med dopustom novembra lani z družino namreč potoval iz Zagreba na otok Mali Lošinj z zasebnim letalom. Polet naj bi plačali ruski podjetniki, ki so bili zainteresirani za nakup vojaškega kompleksa Kovčanje na Lošinju. Hrvaški javni uslužbenci lahko sprejmejo darilo v vrednosti največ 500 kun (66 evrov), Kotromanovićev polet na Lošinj pa naj bi stal 28.500 kun (3.750 evrov).

Na današnji seji so zavrnili tudi več prijav o domnevnem navzkrižju interesov, med drugimi tudi proti dozdajšnjemu premierju Zoranu Milanoviću. Kot neutemeljeni so zavrnili tudi dve prijavi proti vodji HDZ-ja Tomislavu Karamarku.