Lajčak, ki je na dvodnevnem obisku v Ljubljani, se je že srečal z vodjo slovenske diplomacije Dimitrijem Ruplom. Ta je pozdravil nedavno parafiranje sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju ter dodal, da si želi, da bi BiH čim prej dobil status kandidatke za članstvo v EU-ju.

Lajčak je poudaril, da v BiH-u vlada pozitivno in dobro ozračje, zato meni, da obstaja realna možnost, da bo omenjeni sporazum podpisan že med slovenskim predsedovanjem EU-ju. Meni, da je Slovenija kot predsedujoča EU-ja "dober dejavnik za območje," na obisk v Slovenijo pa je prišel, ker se mu zdi pomembno, da se Ljubljana še pred začetkom predsedovanja seznani z razmerami v BiH-u. Evropska perspektiva je po parafiranju omenjenega sporazuma za Sarajevo postala nekaj konkretnega. Akcijski načrt za reformo policije, ki so ga podpisali, pa pomeni temelj, na podlagi katerega morajo zdaj sprejeti zakon o reformi policije.

Rupel je poudaril, da si Ljubljana želi med predsedovanjem tesnega sodelovanja z Lajčkom in Sarajevom, Zahodni Balkan pa je ena izmed prednostnih nalog Slovenije. Kot je dejal, si želi, "da se čez celotno območje Zahodnega Balkana raztegne odeja Evropske unije."

Lajčak med Srbi izzval slabo voljo
Oktobra je proti Lajčku protestiralo več desettisoč bosanskih Srbov, ki so trdili, da je njegovo vmešavanje diktatorsko in nepotrebno. Takrat je Lajčak v svoj bran dejal, da je želel z reformo zakona o glasovanju v parlamentu in vladi končati blokado reform, ki so obstale zaradi medetničnih nasprotovanj. Zaradi nestrinjanja z Lajčkovim delom je premier BiH-a Nikola Špirić odstopil, kar je močno zaostrilo dogajanje, konec novembra pa so se bošnjaški, srbski in hrvaški politiki v BiH-u le dogovorili o političnih reformah in se tako v zadnjem trenutku izognili krizi.

K. T.