"Gojišče za nasilje", je o razmerah, ki jih ustvarja karantena zaradi novega koronavirusa, dejala francoska ministrica za enakost Marlene Schiappa. Iz Kitajske poročajo, da je kar 90 odstotkov razlogov za nasilje v času karantene povezanih prav s – karanteno. Prijave nasilja v družini so se tam podvojile, v provinci Hubej, žarišču izbruha, celo potrojile.

V Braziliji ocenjujejo, da se je nasilje v družini v času karantene zaradi pandemije povečalo za 40-50 odstotkov, o izjemnem porastu prijav poročajo tudi s Cipra. "Opažamo dramatično porast in samo še raste,” je za Guardian povedala Annita Draka iz zveze za preprečevanje nasilja v družini. "Imamo 24-urni klicni center za prijave nasilja in klici prihajajo ob vseh urah."

V Veliki Britaniji, kjer se je število klicev v sili za časa karantene povečalo za 25 odstotkov, je v ponedeljek BBC-jeva voditeljica Victoria Derbyshire poročila vodila s telefonsko številko za prijavo nasilja v družini, napisano na svoji roki.

Strokovnjaki za odnose med spoloma pravijo, da delež družinskega in spolnega nasilja naraste, ko so družbe pod stresom, v času naravnih katastrof, pomanjkanja zalog hrane in epidemij – ali celo, ko lokalno nogometno moštvo izgubi tekmo, navaja Reuters.

"Vsaka kriza je rizični faktor za nasilje," meni tudi Tjaša Hrovat, svetovalka v Društvu za nenasilno komunikacijo.

"Po eni strani lahko povzročitelji poskušajo nadomestiti občutek izgube nadzora nad situacijo, ki ga prinaša epidemija, s povečanim nadzorom nad osebo, s katero živijo. Po drugi strani pa povečan čas skupnega preživljanja časa ter večja socialna izolacija pomenita dodatno nevarnost za doživljanje nasilja"

"Osebe, ki so v preteklosti že povzročale nasilje, lahko ukrepe proti koronavirusu zlorabijo za dodatne pritiske na žrtve. Zato naj bodo v teh dneh še posebno pozorni na svoje misli, občutke in vedenje ter se, takoj ko opazijo, da bi lahko postali nasilni, umaknejo stran od osebe, do katere bi povzročili nasilje," še poziva Hrovatova.

Preurejanje apartmajev v zavetišča

Aktivisti v Italiji poročajo, da število klicev ni naraslo, je pa naraslo število SMS-ov in e-pisem obupanih žensk, zaklenjenih v kopalnico ali kako drugo sobo v skupnem stanovanju, iz katerega zaradi karantene ne morejo.

Dobrodelne organizacije za pomoč pri nasilju v družini v Evropi pozivajo, naj se hotele in počitniške apartmaje za časa karantene preuredi v zavetišča za pretepene ženske.

Eden izmed centrov za pomoč žrtvam družinskega nasilja v italijanski pokrajini Emilia-Romagna je v zavetišče preuredil nekdanji samostan. Spet drugi v Padovi išče nastanitve za žrtve prek spletne platforme za dopustniške rezervacije Booking.com.

Grožnja v lastnem domu

V nedeljo je tudi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres opozoril na izjemen porast nasilja v družini v času pandemije. Ob tem je vlade po vsem svetu pozval, naj okrepijo prizadevanja za preprečevanje nasilja nad ženskami.

"Za številne ženske največja grožnja preži tam, kjer bi se morale počutiti najbolj varne – v njihovih lastnih domovih. Zaradi tega naslavljam nov poziv za mir na domu in vseh domovih po svetu," je dejal Guterres.

Kot je opozoril, je v zadnjih tednih ob povečevanju gospodarskih in socialnih pritiskov ter strahu grozljivo poraslo nasilje v družini.

V nekaterih državah se je število klicev žensk na pomoč podvojilo. Zdravstveni delavci in policisti se ubadajo s pandemijo, lokalne skupine za podporo nimajo sredstev, nekatera zavetišča pa so se zaradi pandemije zaprla.

Španija in Italija sta že sprožili kampanji, ki žrtve v primeru napada usmerjata v lekarne (več v okvirčku spodaj).

Popolnoma spremenjene situacije

Da karantena še posebej izrazito negativno vpliva na osebe, ki so bile že prej nagnjene k nasilju, in pare, ki so imeli že prej določene težave, opozarja tudi dr. Peter Umek, psiholog in profesor kriminalistične psihologije.

"To so zagotovo situacije, v katerih lahko pride do nasilja, če ne nujno fizičnega, pa psihičnega. Situacija je spremenjena za marsikoga oz. za večino ljudi, ljudje so primorani biti bolj skupaj, kar lahko pripelje do zelo neprijetnih zadev, do očitanj in naveličanosti, lahko se izreče marsikaj."

"Ljudje so zdaj veliko več doma, predvsem za tiste, ki nimajo veliko dela, je to stresna situacija, v kateri se lahko odzovejo zelo različno. Predvsem če gre za osebe, ki so bile vajene druženja s kolegi, sodelavci, zdaj pa vsega tega ni. Če si prej lahko svoje težave komu potožil, je zdaj tudi tega malo. Ker po telefonu nimamo navade o tem toliko govoriti. Poleg tega, če si se prej skregal doma, si vstal in šel, zdaj pa se nimaš kam umakniti."

"Velik problem pa je zlasti tam, kjer se že prej niso razumeli. Kjer je tudi prej bilo prisotno nasilje – to se zdaj lahko še stopnjuje, ampak bo še bolj ostalo za štirimi stenami – k sosedi ne moreš, sosed se tudi ne bo za to brigal in lahko pride do hujših težav," meni Umek.

Klicev manj – kar je slaba novica

V Sloveniji, kjer je nasilje v družini pereč problem, pristojne oblasti opažajo, da je klicev manj, kot bi pričakovali – ob čemer se porajajo strahovi, da žrtve ne kličejo prav zato, ker se v teh razmerah nimajo kam umakniti, opozarjajo naši sogovorniki.

"V teh dveh tednih sicer beležimo povečano število klicev, a večinoma tistih žrtev nasilja, ki so že vključene v naše programe pomoči," mi razlaga Hrovatova.

"Kličejo tudi nove uporabnice, a ne toliko, kot bi pričakovali. In prav to nas skrbi – vemo, da je zaradi tesnega sobivanja stisk več, a žrtve nasilja mnogo težje pokličejo, ker se nimajo kam umakniti, da bi klic neopazno opravile. V času povečanega sobivanja so trenutki, ko žrtev lahko pokliče, redki ali jih sploh ni."

Policija: Ukrepi lahko privedejo do trenj

Besede Hrovatove potrjuje policija, ki sicer navaja, da je nasilje v družini letos v porastu, da pa so v tednu od 16. do 22. marca, torej v prvem tednu uradne karantene, obravnavali 23 kaznivih dejanj nasilja v družini, kar je primerljivo z istim obdobjem lanskega leta (ko jih je bilo 19).

V obdobju od 1. januarja do 23. marca letos je sicer policija obravnavala 386 kaznivih dejanj nasilja v družini, za katere je bila podana kazenska ovadba, kar je skoraj 25 odstotkov več kot lani, ko jih je bilo 295.

Se pa zavedajo, da so ukrepi za preprečevanje širjenja covida-19 "med drugim povzročili, da ljudje več časa preživijo doma, v krogu najožje družine, kar lahko privede tudi do trenj med družinskimi člani". "Policija zato v tem času s preventivnimi ukrepi spodbuja strpnost, razumevanje in ničelno toleranco do nasilja, prav tako spodbuja vse, da ob zaznavi nasilja to prijavijo policiji."

"Neskončnost" je lahko že mesec

A tudi dr. Umek meni, da prijave v tem času ne bodo odražale realnega stanja, saj ne samo, da se žrtev nima kam zateči, ampak se tudi boji, da bo stanje še poslabšala.

In dlje, kot bodo strogi ukrepi v veljavi, več bo psihičnih težav in stisk – in to ne zgolj v partnerskih zvezah. "Naraščala bo anksioznost, depresivnost, občutek osamljenosti, agresivnost … Tega bo kar veliko. Če se bo to vleklo v neskončnost, bo to vedno večja težava. In "neskončnost" je lahko že mesec, mesec in pol," opozarja Umek.

"Navajeni smo svobode, socialne bližine. Ravno tega pa v karanteni ni. Ni podpornih organizmov proti stresu in negotovosti. In vse, kar je negotovo, se lahko spremeni v anksioznost. Ali pa v izbruhe agresije. Ko so te ti prej popadli, si lahko šel morda na tek, klepet, na pivo, tega zdaj ni in agresivnost se obrne proti tistemu, ki je prisoten. In tudi med ljudmi, ki niso stalno doma, se bo verjetno ta agresivnost povečala."