Euna Lee in Laura Ling sta bili presrečni, ko sta prišli na ameriška tla. Foto: EPA
Euna Lee in Laura Ling sta bili presrečni, ko sta prišli na ameriška tla. Foto: EPA
Euna Lee in Laura Ling
Novinarki sta bili po štirih mesecih in pol presrečni, da sta od Severne Koreje dobili amnestijo. Foto: Reuters
Bill Clinton in Kim Džong Il z delegacijama
Izpustitev novinark si je od Kim Džong Ila izpogajal nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton, ki je odpotoval v Pjongjang. Foto: EPA
Kim Džong Il
Zaradi trdega režima pod taktirko Kim Džong Ila, skušajo številni Severni Korejci prebežati v sosednjo Kitajsko. Foto: EPA

Novinarki Laura Ling in Euna Lee sta svojo izkušnjo o ujetništvu v Severni Koreji objavili na spletni strani njune televizijske postaje Current. Novinarki so severnokorejski vojaki ujeli 17. marca, ko sta s Kitajske prečkali mejo s Severno Korejo, osvobodili pa so ju 4. avgusta po posredovanju nekdanjega ameriškega predsednika Billa Clintona, ki se je v Pjongjangu srečal s severnokorejskim voditeljem Kim Džong Ilom.

Lingova in Leejeva sta povedali, da sta mejo med Kitajsko in Severno Korejo prečkali le za minuto, a da je bila to minuta, ki jo močno obžalujeta. S producentom televizije Current Mitchem Kossem sta novinarki obiskali reko Tumen, ki ločuje Kitajsko in Severno Korejo, zagotovili pa sta, da nista imeli nobenega namena zapustiti Kitajsko. Kljub temu jih je vodič prepričal, da se odpeljejo do kopnega Severne Koreje, a so se takoj vrnili nazaj.

Vojaki so ju zajeli na Kitajskem
Novinarki sta povedali, da so bili že nazaj na Kitajskem, ko so ju zajeli vojaki in ju odvlekli nazaj v Severno Korejo, vodič in producent pa sta uspela pobegniti, a ju je pozneje zajela kitajska policija. Kaj se je zgodilo z vodičem, še do danes ni jasno, producenta Kossa pa so kitajske oblasti izpustile in mu omogočile vrnitev v ZDA.

"Vse sva poskusili, da bi se obdržali na kitajski strani, a nisva mogli ničesar proti močnim vojakom," sta povedali novinarki in dodali, da še danes ne vesta, ali ju je vodič speljal v past, a da sta se sami odločili, da mu bosta sledili in da zato še danes plačujeta grozljive spomine na ujetništvo, o katerega podrobnostih pa nista govorili. Severnokorejski vojaki so novinarki aretirali, pozneje pa sta bili zaradi nezakonitega prečkanja meje in nasilnih dejanj obsojeni na 12 let dela v prisilnem taboru.

Severni Korejci trpijo kot begunci
Novinarki sta izrazili upanje, da njuna zgodba ne bo zasenčila dejanske zgodbe, ki sta jo želeli predstaviti svetu, zgodbe o Severnih Korejcih, ki skušajo zaradi strogega režima, ki vlada v Severni Koreji, na vse mogoče načine pobegniti na Kitajsko, kjer živijo v strahu in grozljivih življenjskih okoliščinah. V ZDA so novinarki predstavljali kot žrtvi represivnega režima, borci za človekove pravice v Severni Koreji pa so ju označili kot lahkomiselni in nepazljivi, saj so se bali, da bi zapisi in posnetki severnokorejskim oblastem izdali identitete ljudi, ki so zbežali na Kitajsko.

Novinarki sta povedali, da sta izjemno pazili, da bi zaščitili svoje vire in ljudi, ki sta jih intervjuvali, v času ujetništva pa naj bi celo pogoltnili nekatere zapiske in videotrakove, da bi tako uničili dokaze. Glede posnetkov, ki jih je pri sebi imel producent, pa se bojijo, da so jih zajele kitajske oblasti.

Tukaj si lahko preberete celotno pričanje novinark.

Zaradi posnetkov zaprli sirotišnice
Preden so ju ujeli, sta novinarki obiskali sirotišnico na Kitajskem, kjer živijo otroci severnokorejskih begunk. Severnokorejski pastor Lee Čan Vo, ki je ustanovil pet sirotišnic, je pozneje povedal, da je kitajska policija le dva dni po zajetju novinark vdrla v njegov dom in ga zasliševala glede kaset, ki naj bi jih posneli novinarki. Lee je bil prisiljen zapreti svoje sirotišnice, njega pa so deportirali.

"Obžalujeva, če so najina dejanja pripeljala do povečanega preiskovanja aktivistov in Severnih Korejcev, ki živijo ob meji," sta zapisali novinarki in dodali, da njuna izkušnja ob težkih življenjih Severnih Korejcev in nezakonitih priseljencev na Kitajskem popolnoma zbledi.