Slovenski predsednik je na vprašanje o tem, kakšno je stališče Slovenije do napovedane prošnje palestinskega predsednika Mahmuda Abasa za sprejem v polnopravno članstvo v Združenih narodih oziroma povišanje trenutnega statusa "entitete" nečlanice brez pravice do glasovanja v status države nečlanice brez pravice do glasovanja, odgovoril, da Slovenija podpira posredovanje med vpletenimi stranmi, in meni, da je o končnem izidu vprašanja statusa v ZN-u še prezgodaj govoriti.

"Evropska unija, katere članica je Slovenija, vodi posredovanja med Izraelom in Palestinci ter drugimi akterji, da pride do rešitve, ki bi zadovoljila obe strani. Proces teče, Slovenija tako kot druge članice EU-ja ta proces podpira, tako da je v tem trenutku še prezgodaj govoriti o končnem izidu procesa, o končnem statusu Palestine v ZN-u," je povedal Türk.

Stališče predsednika Türka je v tem trenutku tako enako stališču generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki Muna, ki se prav tako ni opredelil za priznanje ali proti njemu, saj prošnja za priznanje Palestine še ni bila vložena. "Predsednik Abas je sicer napovedal, da namerava zaprositi za članstvo v ZN-u, a ni izključil drugih možnosti. Prošnja za članstvo še ni bila vložena. To kaže, da so pogajanja v teku in da jih je treba v tem trenutku podpreti," je povedal Türk.

"Prošnja Palestincev je legitimna"
Glede na to, da mora prošnja za članstvo v Združenih narodih prek Varnostnega sveta, kjer pa so ZDA že napovedale veto, je Türk pojasnil, da je mirovni proces v zastoju že dolgo časa, pritisk v smeri sprememb pa je čedalje večji. "Zato ta poteza ne preseneča in je ne le pričakovana, ampak tudi legitimna. Seveda pa je v procesu pogajanj treba poskusiti najti rešitev, ki bo najbolj ustrezala iskanju miru in hkrati tudi uresničitvi legitimnih pravic palestinskega naroda," je še povedal Türk.

Palestinski predsednik Mahmud Abas bo v petek nagovoril Generalno skupščino ZN-a, takrat pa naj bi svetovno organizacijo zaprosil za glasovanje o članstvu palestinske države z mejami, določenimi pred začetkom vojne z Izraelom leta 1967. Te vključujejo Zahodni breg, Gazo in Vzhodni Jeruzalem kot glavno mesto palestinske države.

Prizadevanja, da bi znova zagnali mirovni proces
V nedeljo so v New Yorku potekala intenzivna diplomatska prizadevanja, da se mirovni proces med Izraelci in Palestinci premakne z mrtve točke in se tako odvrnejo težave, ki bi lahko nastale z vložitvijo prošnje Palestine za članstvo v ZN-u. Ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton se je sešla z visoko predstavnico EU-ja Catherine Ashton, pogovarjali pa naj bi se o načinu, kako bi sprti strani znova spravili za pogajalsko mizo.

Sestala se je tudi bližnjevzhodna četverica, ki jo sestavljajo ZDA, EU, ZN in Rusija, vendar ta prav tako ni prišla do rešitve. Slišati je, da naj bi skušali Palestincem v zameno za odstop od prošnje za članstvo v ZN-u ponuditi časovni okvir za priznanje državnosti, odposlanec četverice Tony Blair pa je povedal, da iščejo način, ki bi Palestince približal državnosti. Obenem ne želijo končati v položaju, ko bi Združene narode nadomestila pogajanja.

Razprava je burna tudi v ZDA. Republikanski kongresniki pozivajo k odvzemu pomoči za Palestince, če bodo ti vložili prošnjo za sprejem v Združene narode, nekdanji predsednik Jimmy Carter pa je dejal, da Washington ne bi smel vložiti veta v Varnostnem svetu, čeprav bi predsednika Baracka Obamo judovski lobi v ZDA po vsej verjetnosti politično kaznoval. "To je cena, ki jo je vredno plačati," je povedal Carter.

Deset razlogov EU-ja za priznanje Palestine
Nekdanji posrednik ZN-a Martti Ahtisaari in nekdanji visoki predstavnik EU-ja za zunanjo in varnostno politiko Javier Solana sta prepričana, da ima EU najmanj deset razlogov, da podpre priznanje državnosti Palestine v okviru Generalne skupščine ZN-a. Prepričana sta, da gre za poskus rešitve dveh držav, ker je EU v palestinsko državnost vložil milijardo evrov pomoči na leto, ker bi se s tem pozitivno odzvali na dosežke Abasove vlade, ker bi bila EU v času arabske pomladi sicer obtožen dvojnih standardov, ker je to v skladu z evropskimi vrednotami in celo v interesu tako ZDA kakor tudi Izraela, ker utrjuje legitimnost njegovega obstoja, in ker bi to zmanjšalo možnost novega nasilja med Palestinci.

Veliko pogovorov o Libiji
Türk se je v New York odpravil v nedeljo zvečer. Na poti v New York se je na letališču v Frankfurtu srečal s predsedujočim Afriški uniji, Jeanom Pingom, s katerim sta govorila o Libiji. Danes se bo predsednik udeležil visokega dogodka o preprečevanju in nadzoru nenalezljivih bolezni, kjer bo nastopil tudi kot govornik, udeležil se bo delovnega srečanja, ki ga priredijo predsedniki držav in vlad Karibske skupnosti (Caricom), z ženo Barbaro Miklič Türk pa bosta gosta tudi na sprejemu ob podelitvi nagrad "South-South Awards".

V torek se bo predsednik udeležil visokega srečanja prijateljev nove Libije, ki ga prireja Ban Ki Mun. Gre za prvo tovrstno srečanje na visoki ravni, na katerega je povabljena tudi Slovenija, o Libiji pa bo Türk v naslednjih dneh govoril tudi z generalnim sekretarjem Arabske lige, Egipčanom Nabilom Al Arabijem. V torek Türka čaka tudi sodelovanje na dogodku na temo "Dialog vodij o podnebnih spremembah", ki ga organizirata mehiški predsednik Felipe Calderon in južnoafriški predsednik Jacob Zuma.

V sredo bo imel Türk govor pred Generalno skupščino Združenih narodov, na isti dan bo nastopil tudi ameriški predsednik Barack Obama.