Med 34-dnevnim spopadom je Hezbolah proti Izraelu izstrelil 4.000 raket. Foto: EPA
Med 34-dnevnim spopadom je Hezbolah proti Izraelu izstrelil 4.000 raket. Foto: EPA
Amir Perec in Ehud Olmert
Izraelski obrambni minister in premier sta se po mnenju winogradovega odbora v vojno podala nepripravljena. Foto: EPA

Winogradov odbor je ugotovil, da Olmert ob zračnem, kopenskem in pomorskem napadu na Libanon ni imel "dobro izdelanega načrta". Izrael je 12. julija lani, potem ko je Hezbolah ugrabil dva izraelska vojaka, napadel domnevna oporišča Hezbolaha v Libanonu.

Poročilo odbora, ki ga je pripravljal pol leta, Olmertu očita velike pomanjkljivosti pri odločitvi za vojno, saj naj bi se prehitro odločil za vojno, in ga obtožuje "hudih neuspehov" pri ravnanju med ofenzivo. Ti naj bi bili povezani s "pomanjkanjem preudarnosti, odgovornosti in previdnosti".

Olmer, Haluc in Perec prehitro v vojno
Soodgovornost pri neuspehu izraelske vojske po mnenju komisije nosita tudi obrambni minister Amir Perec in nekdanji načelnik generalštaba izraelske vojske Dan Haluc, ki naj bi skupaj s premierjem "stopili v vojno, ne da bi mislili na to, kako bodo iz nje izstopili". Eliah Winograd, predsedujoči komisiji, ki je po njem tudi dobila ime, je dejal, da bi se moral Olmert, ki nima izkušenj v zunanjepolitičnih in vojaških zadevah, posvetovati tudi izven izraelske vojske, Perec pa "ni uspešno opravil svoje funkcije".

Haluc, najvišji predstavnik izraelske vojske, ki je odstopil zaradi libanonske vojne, pa po mnenju komisije "ni bil pripravljen na primer zajetja, kljub ponavljajočim svarilom".

Premier zavrača kritike
Objava poročila je še okrepila klice izraelskemu premierju, naj odstopi. Olmerta po nekaterih javnomnenjskih raziskavah podpirata le dva odstotka Izraelcev, saj njegovo vlado poleg vojne s Hezbolahom pretresajo še številni korupcijski in spolni škandali. Za četrtek so v Tel Avivu napovedani množični protesti, na katerih bodo protestniki zahtevali odstop Olmerta in njegove vlade.

Olmert zavrača kritike in ne namerava odstopiti. Izraelski premier trdi, da je 34-dnevna vojna okrepila izraelsko varnost, v odzivu na ugotovitve komisije pa je dejal, da bodo "v prihodnje težave in napake, ki jih navaja, popravili".

Med konfliktom je bilo ubitih okoli 1.200 Libanoncev in 160 izraelskih vojakov, usoda zajetih dveh vojakov pa ostaja neznana.