ZDA so ena največjih kritikov ZN-a. Foto: Reuters
ZDA so ena največjih kritikov ZN-a. Foto: Reuters
Jan Eliasson.
Naslednji predsedujoči Generalni skupščini ZN-a je dokument označil za dobro osnovo. Foto: EPA

Generalna skupščina je dokument podprla, delegati pa so ta dogodek pozdravili z navdušenjem. Glede na dokument bosta v prihodnosti ustanovljena organ, ki se bo ukvarjal s človekovimi pravicami, in odbor za spodbujanje miru, katerega glavna naloga bo pomoč državam, kjer se je nedavno končala vojna.

Kljub pogajanjem do zadnjega hipa pa pogajalcem ni uspelo doseči soglasja glede reforme upravljanja ZN-a, za pretrd oreh pa se je izkazal tudi predlog glede zmanjšanje trgovinskih ovir za revne države.

Obsodba terorizma
V dokumentu so terorizem obsodili v vseh njegovih oblikah, vendar pa so del besedila, ki je napadanje civilistov označeval za neopravičljivo, v zameno za popravek nekega drugega dela dokumenta izbrisali.

ZDA zadovoljne
Ameriški veleposlanik pri ZN-u John Bolton je že izrazil zadovoljstvo z dokumentom. Prihodnji predsednik generalne skupščine Jan Eliasson je dejal, da bo ta dokument dobra osnova za okrogle mize na srečanjih visokih predstavnikov posameznih držav.

O Deklaraciji tisočletja
Naslov srečanja, na katerem sodeluje približno 170 voditeljev držav z vsega sveta, je "Za močnejše in učinkovitejše Združene narode". Osrednji temi pogovorov, ki se bodo uradno začeli v sredo in bodo trajali tri dni, bosta uresničevanje zavez Deklaracije tisočletja, sprejete pred petimi leti, in nujna reforma organizacije, ki bi jo morali potrditi do petka.

Preberite si posebni prispevek o zgodovini delovanja Združenih narodov.
Svetovni voditelji bodo predvsem pregledali uresničevanje razvojnih ciljev iz Deklaracije tisočletja, ki so jo potrdili leta 2000. Zaradi ameriškega nasprotovanja sklepni dokument najverjetneje ne bo omenjal poziva razvitim državam, naj do leta 2015 povečujejo delež BDP-ja za uradno razvojno pomoč, s čimer bi pomoč dosegla najmanj 0,7 odstotka BDP-ja.

Osrednji cilji ZN-a do leta 2015:

  • zmanjšanje števila ljudi, ki živijo z dolarjem na dan, za polovico;
  • zmanjšanje števila ljudi, ki nimajo dostopa do zdrave pitne vode, za polovico;
  • omogočiti vsem otrokom, da dokončajo osnovno šolo;
  • ustaviti napredovanje aidsa in malarije.
Koliko moči generalnemu sekretarju?
Nesoglasja pred začetkom zasedanja so nastajala predvsem glede moči, ki naj bi jo v prihodnje imel generalni sekretar organizacije. ZDA so podpirala stališče, da bi moral imeti sekretar več pristojnosti, čemur pa oporekajo države v razvoju.

Kljub poudarjanju pomembnosti tokratnega vrha v New Yorku poznavalci razmer pravijo, da 60. obletnica organizacije ne bo prinela bistvenih sprememb v njeni strukturi.