Japonski Nikkei je pridobil 1,2 odstotka vrednosti, pozitivni signali pa prihajajo tudi iz Avstralije in drugih azijskih borz. Po rekordnem ponedeljkovem padcu sta se že v torek opazno okrepila tudi Dow Jones in Nasdaq. Ameriški senatorji naj bi po napovedih analitikov spremenjeni predlog o 700 milijard dolarjev vrednem finančnem svežnju, ki mu je po zavrnitvi v predstavniškem domu sledil strm padec borznih indeksov, potrdili.

Ob tem navajajo, da senatorji niso v primežu volivcev, saj jih v primerjavi s predstavniki predstaviškega doma ne čakajo volitve. Novembra bodo namreč izvolili celoten nov predstavniški dom, medtem ko se bo v senatu zamenjala le tretjina obrazov.

Bela hiša opozarja, da bodo posledice za Američane in ameriško gospodarstvo v primeru ponovne zavrnitve zelo hude. Kot je dejal predsednik George Bush, bodo posledice "boleče in dolgotrajne". Glasovanja naj bi se udeležila tudi oba predsedniška kandidata, Barack Obama in John McCain, ki skušata tudi na račun finančne krize prepričati volivce pred bližnjimi predsedniškimi volitvami.

Novi ukrepi za lažji sprejem
Obravnavani predlog naj bi bil podoben prvotnemu načrtu, vendar bo vključeval tudi nekatere nove ukrepe, ki naj bi mu olajšali pot v kongresu. Med ukrepi je tudi dvig vladne garancije za prihranke z zdajšnjih 100.000 na 250.000 dolarjev. Senator Harry Raid in predstavnica predstavniškega doma Nancy Pelosi sta pisala ameriškemu predsedniku Georgeu Bushu, da pričakujeta, da bodo napori obeh strank kmalu obrodili sadove. "Ob sodelovanju smo prepričani, da bomo v kratkem sprejeli odgovoren predlog."

Vsega je kriv Bush?
Medtem javnomnenjske raziskave kažejo, da imajo Američani deljena mnenja o tem, ali se spoprijemajo s krizo ali težavo. Raziskave Washington Posta in televizije ABC kažejo, da največ Američanov za nastale razmere krivi Busha (25 odstotkov), na drugem mestu so finančna podjetja z Wall Streeta (18 odstotkov), sledita kongres in zvezna administracija (po 8 odstotkov), sedem odstotkov jih krivi vse po vrsti, po pet odstotkov pa jih meni, da krivdo nosijo demokrati, republikanci in posamezniki, ki so si izposojali več denarja, kot so ga sposobni odplačati.

EU razmišlja o novih ukrepih
Finančna kriza v ZDA ima velik vpliv tudi na finančno dogajanje v Evropi. V dveh dneh so za reševanje petih finančnih ustanov porabili več kot 60 milijard evrov, kar je sprožilo razmišljanja, ali Evropska unija morda potrebuje skupni sistem za ukrepanje v podobnih krizah. Evropska komisija naj bi oktobra predstavila načrt za nadzor bonitetnih agencij, ki naj bi vlagatelje prepočasi obveščale o tveganjih pri naložbah v nekatere sektorje. Predlog direktive naj bi banke prisilil, da bodo več kapitala namenjale za pokrivanje svojih tveganih poslov. Za dodatno regulacijo evropskega finančnega trga se zavzema tudi predsedujoča Svetu EU-ja Francija, ki je zaradi zadnje krize predlagala tudi vrhunsko srečanje, poroča dopisnica RTV-ja iz Bruslja Meta Dragolič.

K. T.