Protestniki so se v petek zbrali na trgu Plaza Italia, ki so ga preimenovali v "trg dostojanstva". Znova so izrazili svoje zahteve, med katerimi so odstop predsednika Piñere, spremembe ustave iz časa diktatorja Pinocheta, podržavljanje zasebnega šolstva in vodnih virov, reforme pokojninskega sistema ter konec gospodarskega sistema, ki favorizira premožne. Shod so tamkajšnji mediji označili za drugega največjega v treh tednih protivladnih protestov.

Ponoči so skupine protestnikov zapirale ceste v bližini ogromnega nakupovalnega središča, ki velja za simbol modernega in uspešnega Čila, ter pred njim postavile goreče barikade in vzklikale gesla proti Piñeri, piše Straits Times.

Protestniki so zažgali streho zasebne univerze Pedro de Valdivia. Skupina zamaskiranih protestnikov je medtem razdejala katoliško cerkev La Asuncion iz leta 1876, protestniki naj bi iz cerkve zvlekli pohištvo in podobe Jezusa ter jih na ulicah zažgali, poroča Deutsche Welle.

Policija je petkovo zborovanje razgnala z vodnimi topovi in gumijastimi naboji. Piñera je še v četrtek napovedal ukrepe za zaostritev javnega reda. Policija je sporočila, da je bilo med nemiri skupno aretiranih 10.000 ljudi, a so večino kmalu izpustili.

Piñera priznava zlorabe, a ne obsoja varnostnih sil

Čilski predsednik Piñera je v intervjuju za tamkajšnji časopis El Mercurio prvič priznal, da so se pri omejevanju protestov zgodile zlorabe. "Prišlo je do pretiravanj, zlorab, neupoštevanja protokolov, neupoštevanja pravil uporabe sile, slabih sodb in kaznivih dejanj," je naštel Piñera, vendar pri tem ni obsodil varnostnih sil.

Na vprašanje, ali gre za uniformirane policiste, karabinjerje brez uniform ali vojsko, je odgovoril, da "ni sodnik, vendar opazuje". Obljubil je, da bodo vse zlorabe preučili in kaznovali.

800 obtožb

Čilsko tožilstvo po navedbah Reutersa preiskuje več kot 800 obtožb zlorab, vključno z mučenji, posilstvi in pretepanjem varnostnih sil. Združeni narodi in Amnesty International sta v Čile poslala preiskovalni skupini.

Piñera je še dejal, da njegova vlada pripravlja projekt ustavne reforme, ki bi "bolje opredelila človekove pravice" in "obveznosti države", čeprav ni spregovoril o časovnih rokih za predloge, o katerih mora razpravljati še kongres, kar je v Čilu edini način za spreminjanje ustave.