Basiuni je poudaril, da se je prvič zgodilo, da je kakšna država v regiji sama, brez mednarodnega pritiska, preiskala nasilje na svojem ozemlju. Foto: Reuters
Basiuni je poudaril, da se je prvič zgodilo, da je kakšna država v regiji sama, brez mednarodnega pritiska, preiskala nasilje na svojem ozemlju. Foto: Reuters

Vodja mednarodne preiskovalne komisije mednarodnih pravnikov in strokovnjakov za človekove pravice Mohamed Šerif Basiuni je pojasnil, da je policija po sprva mirnih protestih februarja uporabila "nesorazmerno silo", zaradi česar so se razmere zaostrile. V prihodnjih tednih je sledilo več nezakonitih aretacij, prijete pa so poniževali in jih mučili, med drugim z elektrošoki.

Oblasti v Bahrajnu so v pričakovanju poročila v ponedeljek priznale, da je med protesti prišlo tudi do pretirane uporabe sile in zlorab aretiranih. Državno tožilstvo je zaradi mučenja protestnikov med vstajo vložilo obtožnice proti 20 pripadnikom varnostnih sil.
Več kot 40 ljudi je umrlo v nemirih, za katere so nekateri predstavniki oblasti okrivili Iran. Dokazi, ki jih je pregledala komisija, "ne dokazujejo jasne povezave med dogodki v Bahrajnu in Iranom".

Kralj napovedal reforme
Med protesti je večinsko šiitsko prebivalstvo svojo jezo usmerilo proti vladajoči sunitski kraljevi družini in eliti. Protestna gibanja od kralja Hamada bin Ise Al Kalife zahtevajo, da naj podeli več pristojnosti parlamentu. Želijo, da bi Bahrajn postal ustavna monarhija, v kateri bi politiko določala vlada, in ne več kralj.

Kralj na predstavitvi poročila ni bil navzoč, je pa poudaril, da je današnji dan za Bahrajn zgodovinskega pomena, saj so ugotovitve preiskovalne komisije ključne za uresničevanje reform. Napovedal je, da bo predlagal reforme, ki bodo koristile vsem družbenim slojem. "Naučili se bomo lekcije, da se kaj takega ne bo več ponovilo," je dodal in izrazil zgroženost nad mučenjem šiitskih protestnikov. Poudaril je, da je to nesprejemljivo. Vlada je sporočila, da pozdravlja ugotovitve komisije in sprejema kritike.

Ni dokazov o zlorabah tujih sil
Bahrajnskim varnostnim silam se je marca pri zatiranju protestov pridružilo še okoli 1.000 vojakov iz drugih zalivskih držav. Komisija po besedah njenega vodje ni našla dokazov, da so sile zalivskih držav kršile človekove pravice.

Razmere v državi se po protestih še niso popolnoma umirile. V dveh šiitskih vaseh so po navedbah aktivistov izbruhnili spopadi med demonstranti in policijo. Pri tem je umrl moški, ki se je z avtomobilom zaletel v zid, potem ko je policija uporabila solzivec.