Fotografija je simbolična. Foto: Reuters
Fotografija je simbolična. Foto: Reuters

"Ne pretvarjajo se več ... V okviru svoje naravnost genocidne vojne je Ruska federacija prvič napadla ozemlje Ukrajine z raketami, ki jih je prejela od Severne Koreje," je na družbenem omrežju X zapisal pomočnik Volodimirja Zelenskega Podoljak.

Za trditev, da so bile rakete severnokorejske, Podoljak sicer ni predstavil dokazov, poroča Reuters.

Ukrajinski mediji so v petek navajali guvernerja vzhodne ukrajinske pokrajine Harkov, ki je dejal, da so ruske sile tja konec decembra in na začetku januarja izstrelile več raket, proizvedenih zunaj Rusije.

Tožilstvo v Harkovu je sporočilo, da preiskujejo izvor treh raket, ki jih je Rusija uporabila v napadu na glavno mesto pokrajine. Tožilstvo ni izrecno omenilo Severne Koreje.

Ukrajinske zračne sile so v petek sicer sporočile, da ne morejo potrditi države izvora omenjenih raket.

Rusija omejila dostop do jedrske elektrarne Zaporožje

Rusija je potrdila, da je predstavnikom Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) omejila dostop do jedrske elektrarne Zaporožje. Za to so se odločili zaradi varnosti, so dodali v ruskem podjetju za jedrsko energijo Rosatom.

Predstavniki IAEA-ja so na območju elektrarne Zaporožje od septembra 2022, zdaj pa že dva tedna nimajo dostopa do reaktorskih dvoran, je v sredo opozoril vodja agencije Rafael Grossi.

Predstavnik Rosatoma Renat Karčaa je potrdil, da so predstavnikom IAEA-ja onemogočili dostop do reaktorskih dvoran, češ da so želeli dobiti dostop do zadrževalnih hramov. "Zadrževalni hrami, predvsem zapečateni, niso muzeji ali prostor za sprehode," je dejal Karčaa za ruski medij RBC.

Kot je pojasnil, je dostop do zapečatenih zadrževalnih hramov dovoljen le z nedvoumno utemeljitvijo in v nujnih primerih.

Grossi je v izjavi v sredo dejal, da skušajo še naprej dobiti dostop do reaktorskih dvoran, kjer sta sredica reaktorja in porabljeno gorivo.

Tudi ZDA Rusiji očitajo uporabo severnokorejskih raket

Bela hiša je v četrtek sporočila, da je Severna Koreja Rusiji priskrbela balistične rakete in raketomete, uporabljene v nedavnih napadih na Ukrajino.

Rusija naj bi skušala dobiti rakete tudi od zavezniškega Irana, saj ji je po skoraj dveh letih vojne začelo primanjkovati orožja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Rusija je severnokorejske rakete z dosegom okoli 900 kilometrov izstrelila v dveh napadih v zadnjem tednu, je dejal tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost ZDA John Kirby. Po informacijah Bele hiše je Pjongjang priskrbel Moskvi rakete in raketomete. "To je resna in skrb vzbujajoča zaostritev severnokorejske podpore Rusiji," je dodal.

Prepričan je, da nedavni razvoj dogodkov kaže, da bi moral ameriški kongres podpreti dodatno vojaško pomoč Ukrajini. "Ključnega pomena je, da se kongres odzove na ta trenutek in Ukrajincem zagotovi vse, kar potrebujejo za svojo obrambo," je dejal Kirby.

Ameriška opozorila so se zvrstila prav v času, ko je severnokorejski voditelj Kim Džong Un pozval k okrepitvi proizvodnje raketometov v pripravah na domnevni vojaški obračun z Južno Korejo in ZDA, poročanje severnokorejskih medijev povzema AFP.

Združeno kraljestvo je že obsodilo rusko uporabo domnevno severnokorejskih raket. "Rusija se zaradi svojih ciničnih in nepremišljenih vojaških ciljev v Ukrajini obrača na Severno Korejo, da bi pridobila orožje. To kaže na njeno izolacijo na svetovnem prizorišču in je znak njenega obupa," je sporočilo britansko zunanje ministrstvo.

ZDA so sicer že oktobra opozorile, da je Severna Koreja dostavila Rusiji več kot 1000 zabojnikov z vojaško opremo, a so šele zdaj poročali o uporabi tega orožja.

Resolucije Varnostnega sveta ZN-a, sprejete tudi s podporo Rusije, državam prepovedujejo trgovanje z orožjem ali drugo vojaško opremo s Severno Korejo.

Tako Moskva kot Pjongjang sta v preteklosti zanikala medsebojno trgovanje z orožjem, sta pa lani napovedala dodatno krepitev vojaških odnosov.

Posledice ukrajinskega napada na Belgorod. Foto: Reuters
Posledice ukrajinskega napada na Belgorod. Foto: Reuters

Evakuacije iz Belgoroda

Medtem so oblasti v ruski pokrajini Belgorod ob meji z Ukrajino prebivalcem ponudile možnost selitve na varna območja, medtem ko ukrajinske sile v zadnjih dneh intenzivno obstreljujejo mesto Belgorod.

"V Belgorodu aktiviran sistem zračne obrambe – sestreljenih je bilo deset brezpilotnih letalnikov. Dve osebi sta bili ranjeni," je danes v objavi na omrežju Telegram zapisal guverner ruskega obmejnega območja Vjačeslav Gladkov.

"Na družbenih omrežjih sem videl več pozivov, v katerih ljudje pišejo: Pomagajte nam priti na varno. Seveda bomo to storili. Nekaj družin smo že preselili," je v videoposnetku še dejal guverner Belgoroda, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ljudi bodo po njegovih besedah preselili v kraje, bolj oddaljene od meje z Ukrajino. Gladkov je ob tem opozoril, da morda ne bodo mogli zagotoviti ugodnih pogojev za vse, ki se bodo odločili za evakuacijo, in na pomoč pozval kolege iz okoliških regij.

Ukrajinske sile so v zadnjem času večkrat obstreljevale mesto Belgorod, ki leži približno 30 kilometrov od rusko-ukrajinske meje.

Nov napad na Krimu

Poleg tega so ponoči izvedle zračni napad na polotoku Krim, kjer je zračna obramba po navedbah ruskega obrambnega ministrstva sestrelila 36 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov.

V mestu Sevastopol na zasedenem polotoku se je danes že trikrat oglasil alarm, ki svari pred zračnimi napadi, toda žrtev ali škode ni bilo, poroča ruska tiskovna agencija Tass. Še en letalnik naj bi ruske sile sestrelile nad pokrajino Krasnodar, ki leži vzhodno od Krima.

Zračne napade so medtem ponoči izvajale tudi ruske sile. Ukrajinska vojska je sporočila, da je nad več območij po vsej državi skupno sestrelila 21 od 29 eksplozivnih letalnikov tipa šahed, ki jih je ponoči izstrelila Rusija, poročil o večji škodi pa ni bilo.

 Ugiba se, ali bo Putin ponovil mobilizacijo v vojsko. Foto: AP
Ugiba se, ali bo Putin ponovil mobilizacijo v vojsko. Foto: AP

Putin ponuja državljanstvo tujcem, ki bi vstopili v rusko vojsko

Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal ukrep, s katerim se lahko podelijo državljanstva tujcem, ki bi vstopili v ruske oborožene sile za boje v Ukrajini, in njihovim družinam.

Odredba tujcem, ki bi podpisali pogodbo z rusko vojsko, omogoča, da zaprosijo za državljanstvo zase, svoje zakonske partnerje, otroke in starše. Kot poroča ruska tiskovna agencija TASS, bodo do državljanstva upravičeni tudi vojaki, ki so med "posebno vojaško operacijo", kakor vojno v Ukrajini od začetka vojaške agresije imenuje Kremelj, vojaške vrste zapustili zaradi zdravstvenih razlogov ali upokojitve.

Do državljanstva bodo upravičeni tisti, ki bodo podpisali vsaj enoletno pogodbo z redno vojsko kot tudi z drugimi "vojaškimi skupinami", kar vključuje najemniške vojaške skupine, kot je Wagnerjeva.

Rusija je septembra 2022 za vojno v Ukrajini mobilizirala dodatnih 300.000 ljudi, kar je bila prva splošna mobilizacija po drugi svetovni vojni. Od takrat se pojavljajo ugibanja, ali bo Putin ponovil nepriljubljen ukrep in ali bo to storil po naslednjih predsedniških volitvah marca, kjer se mu obeta nov šestletni mandat. Kremelj vztrajno zatrjuje, da dodatna mobilizacija sil ne bo potrebna, saj je lani pogodbe s profesionalno vojsko podpisalo na tisoče prostovoljcev.

Število ubitih in ranjenih vojakov ni znano

Moskva ne objavlja podatkov o številu tujcev, ki se bojujejo v ruskih vrstah v Ukrajini. Reuters je že poročal o kubanskih državljanih, ki so pristopili k ruskim silam v zameno za plačilo, primerljivo s stokratnikom povprečne kubanske plače, in treh Afričanih, pripadnikih Wagnerja, ki so bili ubiti na bojišču.

Rusija je doslej novačila vojake iz nekdanjih držav Sovjetske zveze in držav na Kavkazu ter tudi iz zaporov, kjer so množično novačile predvsem v najemniške vojaške skupine. Vojska je mobilizirala dodatne sile tudi iz ukrajinskih oblasti Donecka in Luganska, ki si jih Rusija prisvaja od leta 2014.

Kakor je Reutersu poročal vir, seznanjen z zaupnimi podatki ameriških obveščevalnih služb, razkriti dokumenti obveščevalnih agencij ugotavljajo, da je bilo na ukrajinskih bojiščih ubitih in ranjenih 315.000 ruskih vojakov ali skoraj 90 odstotkov vseh pripadnikov ruskih sil v Ukrajini ob začetku vojne.

Tako Rusija kot Ukrajina nista razkrili števila svojih žrtev v 22-mesečni vojni. Ukrajinski predsednik Zelenski je prejšnji mesec predlagal vpoklic dodatnih 450.000 do 500.000 ljudi, ukrajinski parlament pa je začel proučevati predlog zakona, ki bi razširil pogoje za mobilizacijo.