ZDA so zaostrile azilno politiko in ne želijo sprejemati prebežnikov iz srednjeameriških držav, ki bežijo pred revščino in nasiljem. Foto: EPA
ZDA so zaostrile azilno politiko in ne želijo sprejemati prebežnikov iz srednjeameriških držav, ki bežijo pred revščino in nasiljem. Foto: EPA

Večina teh ljudi je bila ubitih manj kot leto dni po vrnitvi v domovino, nekateri celo le nekaj dni po prihodu. HRW je potrdil tudi najmanj 70 primerov spolnih napadov ali drugega nasilja zoper povratnike, poroča Al Džazira.

HRW je smrt 138 ljudi potrdil s pomočjo uradnih podatkov, intervjujev z družinami ubitih in medijskimi poročili. Organizacija verjame, da je to število veliko večje, saj naj veliko napadov sploh ne bi bilo prijavljenih.

ZDA, ciljna država za prebežnike iz srednjeameriških držav, medtem zaostrujejo azilno in priseljevalsko politiko ter kršijo svojo obveznost zaščititi Salvadorce pred resno nevarnostjo v domovini, piše HRW.

Sorodna novica "Večino zaporov za priseljence bi lahko napolnili s Kanadčani in zahodnimi Evropejci"

Med letoma 2014 in 2018 so ZDA izgnale okoli 111.000 Salvadorcev nazaj v Salvador, ki je že dolgo v primežu silovitega nasilja tolp in revščine.

ZN je lani sporočil, da se je število umorov v Salvadorju, večinoma povezanih s tolpami, zmanjšalo v primerjavi z vrhuncem leta 2015, ko jih je bilo 6.000, a država ima še vedno eno najvišjih stopenj umorov na svetu.

Med letoma 2012 in 2017 se je število salvadorskih prosilcev za azil v ZDA povečalo za 1000 odstotkov, pri čemer številni pravijo, da bežijo ravno pred tolpami. Le okoli 18 odstotkom prosilcev ZDA odobrijo azil.

Poročilo HRW-ja omenja primer 29-letne transspolne ženske Camile Díaz Cordova, ki je za azil v ZDA zaprosila avgusta 2017, saj je želela pobegniti pred grožnjami s smrtjo in izsiljevanji tolpe Barrio 18.

Novembra so jo ameriške oblasti izgnale, zato se je vrnila k prostituciji v San Salvadorju, kjer so jo po besedah njenega prijatelja in salvadorskega državnega tožilca policisti ugrabili in pretepli do smrti.

Da so njihova življenja v domovini ogrožena, pravijo tudi številni drugi izgnani prosilci za azil.

41-letni Luis, ki je do izgona leta 2015 skoraj 20 let delal v Kaliforniji, je nato našel delo kot voznik avtobusa na obrobju San Salvadorja, a ga lokalne tolpe dojemajo kot tujca in grožnjo. Nanj so tudi že streljali. Grožnje tolp so se umirile, odkar jim plačuje, da lahko vozi na ozemlju pod njihovim nadzorom.

ZDA so pod predsednikom Donaldom Trumpom močno zaostrile svojo azilno politiko. Po novem silijo prosilce za azil iz Srednje Amerike, da čakajo v Mehiki, dokler se njihova prošnja ne odobri ali zavrne. Na odločitev lahko čakajo tudi leto dni ali več.

Sorodna novica Zid na ameriško-mehiški meji: zaostrena retorika, stara politika