Ameriška diplomatska depeša z oznako 04LJUBLJANA1053, ki jo je objavila spletna stran WikiLeaks, razkriva telefonski klic takratnega veleposlanika ZDA v Ljubljani Thomasa B. Robertsona varuhu novembra 2004.
Komentar SDS-ja na depešo
Nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je očitno deloval zgolj politično, in ne v duhu varuha človekovih pravic vseh državljank in državljanov Republike Slovenije. Današnja depeša Wikileaksa, ki jo objavljajo nekateri mediji in kjer "nekdanji varuh človekovih pravic izraža zaskrbljenost ameriškemu veleposlaniku zaradi nekaterih stališč in javnih izjav" točno določenih političnih strank in njenih predstavnikov, nakazuje na to, da je nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek deloval predvsem politično in manj v duhu varuha človekovih pravic vseh državljank in državljanov Republike Slovenije. To je bilo tudi sicer razvidno v več drugih primerih, ko ni prispeval ničesar k razreševanju vrste problemov v povezavi s človekovimi pravicami, ki so v Sloveniji obstajali več let, in ko se je na primer udejstvoval na političnih prireditvah koprskega odbora stranke Zares.
Matjaž Hanžek je Robertsonu izrazil svojo zaskrbljenost zaradi nekaterih stališč in javnih izjav, ki so jih po uspehu na volitvah oktobra 2004 podali člani desnih in desnosredinskih strank.
Varuh je tudi navedel tri po njegovem mnenju glavna vprašanja človekovih pravic, s katerimi se spoprijema Slovenija: 1. dolgoletno vprašanje izbrisanih, 2. sprevračanje dejstev glede posvojitev pri predlogu, ki bi uravnaval partnersko zvezo istospolno usmerjenih, 3. družbeni in politični status slovenske romske skupnosti.
O Pečetovi sporni izjavi
Hanžka so močno skrbela pretekla dejanja in izjave nove stare oblasti. Tako je opozoril, da je bil novoizvoljeni predsednik parlamenta Franc Cukjati (SDS) na čelu referendumske gonje proti pravicam samskih žensk do umetne oploditve. S tem naj bi Cukjati prispeval h kršitvi človekovih pravic samskih žensk. Skrbele so ga tudi izjave podpredsednika parlamenta Saša Pečeta (SNS), ki je javno izjavil, da ne bi šel na kavo s homoseksualcem ali temnopoltim.
Pri premierju Janezu Janši pa je Hanžek izpostavil, da je predsednik SDS-a podprl referendum glede vprašanja izbrisanih, ki bi izpodbijal odločitev slovenskega ustavnega sodišča. Hanžek je trdil, da je Janša s podpiranjem referenduma pokazal popolno pomanjkanje spoštovanja do zakonov.
Izpostavljen Jelinčičev sovražni govor
Robertson je Hanžka vprašal tudi po nasilju v družini, sovražnem govoru (ob tem je Hanžek izpostavil izjavo prvaka SNS-a Zmaga Jelinčiča, ki je dejal, da bi se morali Slovenci začeti varovati pred Romi s pištolami), in zaostankih na sodiščih (Hanžek je izpostavil "nesprejemljivo" stanje zlasti na točki zlorab otrok in primerov skrbništva).
Po dolgem naštevanju težav, s katerimi se na področju človekovih pravic spopada Slovenija, se je Hanžek nasmehnil in sklenil, da se Slovenija v primerjavi z večino drugih držav po svetu še vedno odreže dobro in da je optimističen glede prihodnosti.
Vprašanje izbrisanih prioriteta
Robertson depešo končuje s svojo opazko, da Hanžek ves sestanek ni skrival svojega nezaupanja do novoizvoljene desne vlade. "Kljub svojim jasnim osebnim preferencam do levosredinskih strank so Hanžkovi pomisleki glede stališča nove vlade do človekovih pravic upravičeni," meni Robertson.
"Na tej točki je še vedno prezgodaj reči, ali in kako se bo nova vlada lotila naštetih točk. Nekatera vprašanja, kot tisti o izbrisanih in o družinskem nasilju, se bodo morala hitro razrešiti, če Slovenija noče ostati izolirana znotraj EU-ja. A druga vprašanja, kot je tisto o partnerski zvezi istospolno usmerjenih, bodo v novem vladnem mandatu najverjetneje spregledana."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje