To je nemška vlada sprejela prvič po 20 letih.

Strategijo je vlada pripravila po dveh terorističnih napadih, za katera je odgovornost prevzela Islamska država, in strelskem pohodu mladoletnika prejšnji mesec. Razmislek o varnosti je tudi posledica napetosti med Natom in Rusijo glede Krima oziroma Ukrajine.

Glede na gradiva notranjega ministrstva, ki je pricurljalo v javnost, je nova strategija civilne zaščite potrebna zaradi naraščajoče grožnje t. i. hibridnih napadov - kombinacije konvencionalnega ter kibernetskega in informacijskega vojskovanja.

Obveznega vojaškega roka ne bo
Načrt med drugim vključuje zahtevo, da si prebivalstvo naredi zalogo hrane in vode za primer izrednega stanja, prav tako krepi zmožnosti zdravstvenega sistema, pri čemer je nemški notranji minister Thomas de Maiziere zanikal navedbe medijev o uvedbi obveznega služenja vojaškega roka, ki ga je Nemčija po 55 letih odpravila leta 2011.

Za prebivalstvo predvideva zgolj izvajanje manjših nalog v pomoč vojski, kot so usmerjanje prometa, raznašanje pošte in zagotavljanje goriva in namestitev. "Vsi upamo, da nam bodo prihranjene večje krize," je poudaril, a izpostavil, da je vseeno treba pripraviti državo na primeren in pameten način.

Opozicija ukrepe označila za podpihovanje strahu
Nemška opozicija je predlagane ukrepe zavrnila in jih označila za podpihovanje strahu. Prav tako so sprožili spore v koaliciji kanclerke Angele Merkel, ki jo poleg njenih krščanskih demokratov sestavljajo še socialdemokrati, zaradi zgodovinske občutljivosti vprašanja obveznega služenja vojaškega roka.

V Berlinu so strategijo civilne zaščite nazadnje revidirali leta 1995, kar je bila posledica vnovične združitve Nemčije po hladni vojni. Kot je poudaril de Maiziere, so revizijo začeli leta 2012 in je zgolj naključje, da so postopek končali prav v času krvavih napadov.

Nemci vedno bolj ogroženi
Nemški časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung je v današnji izdaji objavil javnomnenjsko anketo, ki kaže, da se počutijo Nemci vedno bolj ogroženi, ko gre za njihov življenjski slog ali svobodno družbo. Anketa Instituta za raziskave javnega mnenja pa je pokazala, da občutek ogroženosti med Nemci vztrajno narašča. Leta 2011 se jih je 29 odstotkov balo, da bi lahko bili žrtev kaznivega dejanja, danes pa tako čuti 64 odstotkov vprašanih.

Pri tem jih 77 odstotkov ocenjuje, da obstaja visoko tveganje nevarnosti radikalnih islamističnih skupin v Nemčiji, povzema FAZ. Anketo je institut opravil med 3. in 17. avgustom na vzorcu 1.496 ljudi.