V Srbiji veliko ljudi na Mladića, prej kot na vojnega zločinca, gleda kot na junaka. Foto: EPA
V Srbiji veliko ljudi na Mladića, prej kot na vojnega zločinca, gleda kot na junaka. Foto: EPA
Carla del Ponte, glavna haaška tožilka
Del Pontejeva je prepričana, da Beograd ni storil dovolj, da bi Mladića privedel pred haaško sodišče. Foto: EPA

Mladić, ki naj bi ga kap zadela pred tednom dni, je po poročanju tabloida negiben, njegove možnosti za preživetje pa naj bi bile zelo slabe. Težava je predvsem v tem, da Mladić v skrivališču, kjer se skriva pred roko pravice, nima ustrezne medicinske oskrbe, tako da naj bi zanj že iskali primerno mesto, kjer bi ga lahko pokopali. Vladni predstavniki novice niso komentirali.

Prvo možgansko kap naj bi Mladić utrpel pred desetimi leti, drugo pa leta 1999. Po poročanju tabloida naj bi bil general na begu v nenehnem stresu, saj naj ne bi na nobenem kraju ostal dalj kot 15 dni. Stres vpliva na njegov visoki krvni pritisk in posledično slabo zdravstveno stanje.

General Mladić je bil na haaškem sodišču obtožen vojnih zločinov in genocida med letoma 1992 in 1995 na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Njegova izročitev sodišču ZN-a je pogoj za članstvo Srbije v Natu in EU-ju. Prejšnji mesec je EU prekinil pogajanja s Srbijo, saj je pretekel nov rok za izročitev Mladića, ZDA pa so ukinile nadaljnjo pomoč Srbiji.

Srbija odločena vstopiti v EU
Stranka srbskega premierja Vojislava Koštunice je prejšnji teden postavila vprašanje, kaj bi se zgodilo s Srbijo in njenim približevanjem EU-ju, če bi bil general Mladić mrtev. Po obisku delegacije Evropskega parlamenta v Beogradu je srbska vlada dejala, da je pripravljena narediti vse, kar je v njeni moči, za obnovitev pogajanj o pridruževanju Uniji.

Nikolić bo svojo kazen odslužil v Italiji
Dragana Nikolića, bosanskega Srba, ki je bil predstojnik zapora in ga je haaško sodišče za zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije obtožilo vojnih zločinov, so prepeljali v Italijo, kjer bo odslužil svojo dvajsetletno zaporno kazen.

Nikolić je leta 2003 priznal krivdo za umor devetih zapornikov, preganjanja ljudi na podlagi politične, rasne ali verske osnove ter spolnega nasilja in mučenja. Njegovo kazen so takrat zmanjšali za tri leta.