Foto: AP
Foto: AP

Kot piše v odločitvi sodišča, je prepoved nošenja verskih simbolov dopustna, da bi se lahko uveljavilo "popolnoma nevtralno upravno okolje". Ob tem je po poročanju Guardiana sodišče poudarilo, da je treba omejitve uporabljati sorazmerno za vse zaposlene v skladu s pravnim kontekstom vsake države članice.

"Takšno pravilo ni diskriminatorno, če se uporablja na splošen in nediskriminatoren način za vse zaposlene v upravi in je omejeno na tisto, kar je nujno potrebno," še piše v odločitvi sodišča.

Sodišče EU-ja je odločalo v primeru muslimanke, ki je zaposlena v občinski upravi in so ji v službi prepovedali nošenje naglavne rute, čeprav je njeno delo vključevalo le malo stika z javnostjo.

Občina je kmalu zatem spremenila pogoje zaposlitve, tako da je od vseh zaposlenih zahtevala strogo nevtralnost. Uslužbenka je vložila pritožbo na krajevnem sodišču, pri čemer je prepoved opisala kot diskriminatorno in izrazila zaskrbljenost, da je bila kršena njena pravica do svobode veroizpovedi.

Sodišče je ugotovilo, da čeprav so bili očitni znaki verskega prepričanja prepovedani, je z več fotografij, ki jih je predložila pritožnica, jasno razvidno, da so bili "diskretni znaki prepričanja tolerirani". Ti simboli so vključevali nošenje uhanov s križem ali prirejanje božičnih zabav, je za Guardian povedal odvetnik pritožnice.

Krajevno sodišče se je obrnilo na sodišče EU-ja in zahtevalo, naj oceni, ali je pravilo nevtralnosti diskriminatorno.

V odločitvi, ki velja za urade javnega sektorja po vsem EU-ju, je sodišče s sedežem v Luksemburgu zapisalo, da se politika stroge nevtralnosti "lahko šteje za objektivno utemeljeno z legitimnim ciljem".

Sodišče je vseeno opozorilo, da bi veljalo tudi nasprotno: javna uprava bi lahko upravičeno dovolila zaposlenim, da na splošen in nediskriminatoren način nosijo vidne znake prepričanja, bodisi verskega ali filozofskega.

"Vedno tarča naglavne rute"

Odločitev sodišča je ponekod sprožila zaskrbljenost in vseevropska mreža Femyso, ki predstavlja več kot 30 muslimanskih mladinskih in študentskih organizacij, je razsodbo opisala kot potencialno kršitev svobode veroizpovedi in izražanja.

"Kljub temu da gre za nevtralnost, so prepovedi verskih simbolov vedno usmerjene na naglavno ruto," je sporočila organizacija, ki se sklicuje na dokument Open Society Foundations iz leta 2022, kjer je zapisano, da te prepovedi temeljijo na islamofobnih diskurzih, ki islamsko oblačenje prikazujejo kot nezdružljivo z nevtralnostjo.

Sodba bi lahko še poslabšala marginalizacijo muslimanskih žensk v času, ko je bila islamofobija v porastu, so zapisali in dodali, da se muslimanke že spoprijemajo z intersekcijsko diskriminacijo na več podlagah in taka sodba tvega legitimizacijo njihove odstranitve iz javnega življenja.