"Če bo naša pobuda sprejeta, bo to pomemben argument v razpravi Varnostnega sveta 19. decembra, ko bo ta organ obravnaval poročilo trojke o Kosovu," je dejal srbski predsednik Boris Tadić in napovedal, da bo Srbija nadaljevala "intenzivne diplomatske dejavnosti", da bi branila svoja stališča in na miren način preprečila neodvisnost Kosova.

A tudi če bi se Varnostni svet odločil za ta korak, bi na odločitev sodišča, ki bi bila neobvezujoča in le posvetovalna, lahko čakali več let.

I CJ je najpomembnejše pravosodno telo ZN-a, ki presoja o sporih med državami.

"Odločitev je v rokah ZN-a"
Srbija vztraja, da je odločitev o prihodnosti Kosova izključno v rokah Združenih narodov. "Ta proces mora potekati znotraj VS-ja ZN-a, z njim se morajo ukvarjati vse članice te organizacije, ne pa Evropska unija," je dejal podpredsednik srbske vlade Božidar Djelić.

Kosovo, kjer živi 90 odstotkov prebivalcev Albancev, je od Natovega bombardiranja leta 1999 pod upravo ZN-a. Glavna srbska zaveznica v Varnostnem svetu je Rusija, njen zunanji minister Sergej Lavrov je opozoril, da bi vsaka enostranska odločitev "sprožila verižno reakcijo na Balkanu in na drugih območjih po vsem svetu".

Sprejemljiva le neodvisnost
Hashim Thaci, zmagovalec nedavnih volitev na Kosovu in prihodnji kosovski premier, pa vztraja, da je neodvisnost od Srbije oddaljena le še "nekaj tednov". Verjame, da bodo neodvisnost podprle tako ZDA kot Evropska unija. "Kosovo je pripravljeno danes, jutri bo že prepozno," je dejal.

Štirimesečna pogajanja, ki jih je vodila trojka iz Evropske unije, ZDA in Rusije, niso prinesla nikakršnega sporazuma med Srbijo in kosovskimi Albanci o prihodnjem statusu Kosova.

A. P.