Komisarka Dunja Mijatović. Foto: EPA
Komisarka Dunja Mijatović. Foto: EPA

Sovražni govor, nacionalizmi, zanikanje vojnih zločinov in poveličevanje zločincev, ki še vedno najdejo prostor v institucijah in javnih službah, ostajajo glavna ovira na poti do sprave. Odgovorni so vsi, tudi mediji, verski in predvsem politični voditelji ter javne osebnosti, ugotavlja komisarka, ki tudi sama prihaja iz Bosne in Hercegovine.

V državah nekdanje Jugoslavije sicer obstajajo prizadevanja za spravo, potekala so sojenja vojnim zločincem, denimo na haaškem sodišču, države so se lotevale iskanja pogrešanih oseb. A številni zločinci ostajajo na prostosti, procesi so se upočasnili, spodleteli so poskusi ustanavljanja posebnih komisij in soočenja z osnovnimi vzroki za preteklo nasilje.

Spodbujanje delitev in sovraštva, vključno z zanikanjem genocida, je postalo del političnih strategij, vse to pa ima uničujoče posledice za spoštovanje človekovih pravic, pravno državo in socialno kohezijo in lahko na koncu ogrozi težko dosežen mir. Za žrtve, ki so vse starejše in čakajo na pravico in resnico, pa je vedno manj časa.

Opozorilo Sloveniji zaradi izbrisanih

V poročilu je tudi opozorilo Sloveniji glede izbrisanih. Ne glede na zakone številnim niso bile povrnjene pravice do prebivanja ali odškodnin – ali zaradi različnih omejitev ali ker so zamudili rok za vložitev prošenj. Nekaj jih še vedno živi v Sloveniji, a nimajo urejenega pravnega statusa.

Velik korak naprej je bilo po mnenju komisarke opravičilo nekdanjega predsednika Boruta Pahorja ob 30. obletnici izbrisa. Na območju nekdanje Jugoslavije namreč ni bilo veliko izjav, v katerih bi najvišji politiki priznali odgovornost za kršenje človekovih pravic v preteklosti.

Ključno za korak naprej bi bilo sodelovanje med državami, pa tudi podpora močni in odprti civilni družbi na področju tranzicijskega pravosodja, saj je to, kot še piše, trenutno največje upanje za boljšo prihodnost, utemeljeno na človekovih pravicah in vladavini prava.