Brezpilotni letalniki so na bojišču v Ukrajini zelo uporabljani. Foto: Reuters
Brezpilotni letalniki so na bojišču v Ukrajini zelo uporabljani. Foto: Reuters

"Vsi proizvodni obrati so pripravljeni, začenja se sklepanje pogodb za leto 2024," je po Telegramu sporočil minister za strateško industrijo Oleksandr Kamišin. Po njegovih besedah skupna številka vključuje najmanj tisoč letalnikov z dosegom več kot 1000 kilometrov.

Ukrajina od prvih dni ruske invazije leta 2022 intenzivno uporablja brezpilotne letalnike, ki so bili najprej namenjeni osebni civilni uporabi, a so jih začeli uporabljati na bojišču kot poceni, a učinkovito možnost za izvidovanje in napade. Taktiko so pozneje prevzele tudi moskovske enote, ki imajo po neuradnih podatkih zdaj na voljo veliko več takšnih letalnikov, poroča Reuters.

Ukrajina si prizadeva povečati domačo proizvodnjo orožja, da bi si zagotovila stabilne dobave in da ne bi bila toliko odvisna od pomoči partnerjev, hkrati pa želi spodbuditi gospodarstvo.

Samo decembra bo Ukrajina več kot 50.000 navadnih vodenih brezpilotnih letalnikov (FPV), je še dejal.

Že peti napad v decembru na Kijev

V nočnih napadih z brezpilotnimi letalniki je bilo v Hersonu na jugu države pri tem ranjenih najmanj devet ljudi, od tega štirje otroci, so sporočile krajevne oblasti. Več letalnikov šahed iranske izdelave je ukrajinska zračna obramba sestrelila tudi, ko so leteli nad Kijev, je sporočil prvi mož tamkajšnje vojaške uprave Sergij Popko. Glede na prve ugotovitve sicer v prestolnici niso povzročili žrtev ali škode, je zapisal na Telegramu in dodal, je bil napad – že peti na Kijev v decembru – izveden s Črnega morja.

Župan Harkova, drugega največjega mesta v državi, je medtem sporočil, da sta v bližino stanovanjskih poslopij v mestu padli najmanj dve raketi tipa S-300. Izstreljeni naj bi bili iz ruske pokrajine Belgorod, o žrtvah pa ni poročil. Glede na navedbe ukrajinskih oblasti je ponoči nad državo skupno poletelo 19 letalnikov šahed, od katerih so jih 18 uničili nad Odeso, Hersonom, Dnipropetrovskim, Vinico, Hmeljnickim, Kijevom, Černigivom in Kirovogradom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Moskva v zadnjih tednih stopnjuje svoje nočne napade na ukrajinska mesta. Pri tem naj bi v določenih primerih glede na obtožbe ukrajinskih vojakov ruska vojska uporabila tudi določeno vrsto plina. Zlasti v Zaporožju naj bi v njihove jarke z letalniki odvrgli jedek in vnetljiv plin. Foto: Reuters
Moskva v zadnjih tednih stopnjuje svoje nočne napade na ukrajinska mesta. Pri tem naj bi v določenih primerih glede na obtožbe ukrajinskih vojakov ruska vojska uporabila tudi določeno vrsto plina. Zlasti v Zaporožju naj bi v njihove jarke z letalniki odvrgli jedek in vnetljiv plin. Foto: Reuters

Putin oster do tujih obveščevalnih služb

Ruski predsednik Vladimir Putin je v nagovoru ob dnevu delavcev ruskih varnostnih agencij dejal, da je treba preprečiti vse poskuse tujih obveščevalnih služb, ki želijo s pomočjo Ukrajini destabilizirati politične in družbene razmere v Rusiji. Opozoril je, da Ukrajina uporablja teroristične metode, in pozval k ostremu odzivu na ravnanja tujih obveščevalnih služb, ki Ukrajino podpirajo. "Režim v Kijevu je ob neposredni podpori tujih obveščevalnih služb stopil na pot terorističnih metod, praktično državnega terorizma. Gre za sabotaže civilnih objektov, prometne in energetske infrastrukture, napade na civiliste in predstavnike oblasti," je dejal Putin. "Aktivnejša prizadevanja so potrebna na ključnih področjih, to so boj proti ekstremizmu in korupciji ter kibernetskim grožnjam. Varnostne službe nimajo lahke naloge. Vendar imajo vse možnosti, da zagotovijo varnost države, družbe in naših državljanov," je še dodal, piše na spletni strani Kremlja.

Medtem je Kremelj sporočil, da trenutno ni podlage za mirovna pogajanja med Rusijo in Ukrajino ter da je mirovni načrt, ki ga predlaga Kijev, absurden, saj izključuje Rusijo. "Menimo, da tema pogajanj trenutno ni pomembna," je novinarjem dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov. Ob tem je dejal, da je lani Združeno kraljestvo s pritiskom na Kijev, naj zavrne osnutek sporazuma kmalu po tem, ko je Rusija v Ukrajino poslala svoje vojake, potopilo možnosti za sklenitev mirovnega sporazuma. "Potem ni bilo nobenih pogojev za pogajanja – in še manj jih je bilo, ko je Ukrajina dejansko pravno prepovedala kakršna koli pogajanja z rusko stranjo," je dejal Peskov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je oktobra 2022 podpisal odlok, s katerim je uradno razglasil možnost kakršnih koli ukrajinskih pogovorov s Putinom za "nemogočo", potem ko je Rusija trdila, da si je priključila štiri regije na jugu in vzhodu Ukrajine.

Peskov je dejal, da je mirovni načrt Zelenskega, znan kot "mirovna formula", pomanjkljiv, saj si po njegovih besedah prizadeva najti mir brez sodelovanja Rusije. "Najmanj, kar lahko rečemo, je, da gre za absurden proces," je dejal Peskov.