Umrli kuvajtski emir, šejk Navaf Al Ahmad Al Sabah, leta 2014. Foto: AP
Umrli kuvajtski emir, šejk Navaf Al Ahmad Al Sabah, leta 2014. Foto: AP

Šejk Navaf se je v zadnjem času spopadal z zdravstvenimi težavami, zaradi katerih so ga večkrat sprejeli v bolnišnico. Vzroka smrti na dvoru niso razkrili.

"Skupaj s kuvajtskim ljudstvom, arabskimi, islamskimi in prijateljskimi narodi sveta žalujemo za emirjem države," je pisalo v izjavi družine, ki jo je predvajala državna televizija. Pred tem je televizija prekinila svoj redni program in predvajala recitacije Korana. Zaradi emirjeve smrti so v državi razglasili 40-dnevno žalovanje, vse uradne ustanove pa bodo zaprte tri dni.

V času iraške invazije bil obrambni minister

Šejk Navaf se je rodil leta 1937. Bil je peti sin šejka Ahmada Al Džaberja Al Sabaha, ki je Kuvajtu vladal med letoma 1921 in 1950. Svojo politično kariero je začel pri 25 letih kot guverner province Havali. Odtlej je zasedal različne položaje v kuvajtskih vladah. Leta 1990 je bil v času invazije iraških sil na Kuvajt obrambni minister.

Kasneje je med drugim vodil še ministrstvo za delo in socialne zadeve, notranje ministrstvo in zasedel položaj podpredsednika vlade, pristojnega za boj proti terorizmu.

Na položaju je bil le tri leta. Foto: Reuters
Na položaju je bil le tri leta. Foto: Reuters

Leta 2006 ga je za prestolonaslednika imenoval njegov polbrat, šejk Sabah Al Ahmad Al Sabah, položaj emirja pa je prevzel, ko je Sabah septembra leta 2020 umrl v 92. letu starosti.

Navafovo vladavino je zaznamovala predvsem gospodarska kriza, ki jo je povzročil padec cen nafte, pa tudi politična kriza v državi z odstopi vlad in razpustitvami parlamentov.

Emir mora imenovati naslednika

Njegov naslednik je postal prestolonaslednik, šejk Mešal Al Ahmad Al Sabah, ki pa prav tako ni več najmlajši, saj je star 83 let. Mešal je bil tudi de facto vladar Kuvajta od leta 2021, ko mu je šibki Navah predal večino svojih obveznosti. V skladu s kuvajtsko ustavo kronski princ sicer samodejno postane emir, vendar prevzame oblast šele po prisegi v parlamentu. Novi emir ima nato eno leto časa, da imenuje svojega naslednika.

Kuvajt, ki ima sedme največje zaloge nafte na svetu, meji na Savdsko Arabijo in Irak. Irak ga je leta 1990 napadel in zasedel, kar je nekaj mesecev kasneje, leta 1991, sprožilo prvo zalivsko vojno, v kateri so ZDA in druge države premagale Irak.