Primer očeta samohranilca je sicer vzbudil pozornost širše javnosti, potem ko je njegova hči narisala protivojno risbo, proti njemu pa so uvedli preiskavo.

Sodišče v mestu Jefremov južno od Moskve je 54-letnega Alekseja Moskaljova v torek obsodilo na dve leti v kazenski koloniji zaradi "diskreditacije" ruske vojske. Oče 13-letnice je sicer pred izrekom obsodbe v ponedeljek pobegnil iz hišnega pripora, zdaj pa so ga prijeli v Belorusiji.

Kot je po poročanju ruskih medijev povedala tiskovna predstavnica beloruskega notranjega ministrstva, so Moskaljova prijeli na zahtevo ruske policije in je trenutno pridržan v Belorusiji. Po pričakovanjih ga bo Belorusija kot tesna zaveznica Moskve izročila Rusiji.

Primer Moskaljova je v Rusiji vzbudil pozornost, potem ko so njegovo hčerko Marijo zaradi njene protivojne risbe in očetovih kritičnih komentarjev na račun ruske vojske na družbenih omrežjih odpeljali v dom za mladoletnike. Proti očetu pa so zaradi njegovih domnevnih kritik ruske agresije proti Ukrajini sprožili kazenski postopek.

Odvetnik Moskaljova, Vladimir Bilijenko je dejal, da je zdaj težko napovedati, kaj se bo zgodilo z Marijo. Moskaljovu grozi izguba starševskih pravic v ločenem sojenju, ki se bo začelo 6. aprila. Moskaljov je bil v domovini sicer deležen podpore in solidarnosti.

Celo vodja zasebne najemniške vojske Wagner, Jevgenij Prigožin je pozval, naj hčerko in očeta pustijo pri miru. Zaradi številnih žrtev med ruskimi vojaki v Ukrajini je že tako veliko otrok, ki morajo odraščati brez očeta.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov pa je javno podvomil o starševskih sposobnostih Moskaljova in jih opisal kot "obžalovanja vredne".

Njegova hčerka Marija je medtem v pismu, objavljenem na družbenih omrežjih, svojega očeta označila za "najpogumnejšo osebo na svetu" in izrazila upanje, da bosta kmalu spet skupaj.

Aretirali ameriškega novinarja

V Rusiji so zaradi suma vohunjenja pridržali novinarja ameriškega časopisa Wall Street Journal. Gre za ameriškega državljana Evana Gershkovicha, ki je osumljen vohunjenja za ameriško vlado.

Ruska varnostna služba FSB je v izjavi navedla, da je Gershkovich "po navodilih ameriške strani zbiral informacije, ki so predmet državne skrivnosti", in sicer o dejavnosti enega od podjetij ruske vojaške industrije.

"FSB je ustavil nezakonite dejavnosti ameriškega državljana Evana Gershkovicha, dopisnika moskovskega urada ameriškega časopisa The Wall Street Journal, akreditiranega pri ruskem zunanjem ministrstvu, osumljenega vohunjenja v interesu ameriške vlade," so zapisali v izjavi.

Gershkovicha naj bi aretirali v Jekaterinburgu v osrednjem delu države. Zoper njega so uvedli kazenski postopek.

31-letni Gershkovich govori rusko. Njegovi starši živijo v ZDA, vendar so po rodu iz nekdanje Sovjetske zveze, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ob tem še navaja, da je novinar, preden se je pridružil Wall Street Journalu, delal kot dopisnik za AFP v Moskvi. Predtem je poročal tudi za spletni časopis Moscow Times z novicami v angleškem jeziku.

"Najostreje obsojamo priprtje gospoda Gershkovicha," je sporočila tiskovna predstavnica Bele hiše Karine Jean-Pierre in menila, da je ciljni pregon ameriških državljanov nesprejemljiv. Poudarila je, da bi Američani morali upoštevati svarilo vlade pred potovanji v Rusijo. "Ameriški državljani, ki prebivajo ali potujejo v Rusijo, bi morali nemudoma oditi," je dodala.

Tiskovni predstavnik ameriškega sveta za nacionalno varnost John Kirby je izpostavil prav novinarje, ki sicer po njegovih besedah morajo tudi tvegati. "To spoštujemo, a ne vpliva na našo zaskrbljenost za Američane, ki so še vedno v Rusiji," je sporočil in dodal, da so o priprtju obvestili tudi predsednika Joeja Bidna.

Ameriški zunanji minister Antony Blinken je v izjavi priprtje povezal z zatiranjem medijev v Rusiji. "Najostreje obsojamo nenehne poskuse Kremlja, da ustrahuje, zatira in kaznuje novinarje in glasove civilne družbe," je zapisal.

Pred tem so veliko zaskrbljenost za varnost svojega novinarja izrazili tudi pri Wall Street Journalu, kjer so obenem zavrnili trditve ruske varnostne službe FSB, da je Gershovich vohunil za ameriško vlado. Za vohunjenje je sicer v Rusiji zagrožena kazen do 20 let zapora. Glede na navedbe organizacije Novinarji brez meja je Gershkovich preiskoval vojaško najemniško skupino Wagner, medtem ko FSB pridržanje novinarja utemeljuje z njegovimi domnevnimi poskusi pridobivanja zaupnih informacij o ruski vojski.

To sicer ni edini primer, da je Rusija pridržala ameriškega državljana zaradi suma vohunjenja. Ruske oblasti so decembra 2018 aretirale in obtožile vohunjenja nekdanjega marinca Paula Whelana.

Ameriški zunanji minister je na začetku meseca v pogovoru z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom ob robu zasedanja zunanjih ministrov skupine G20 v New Delhiju pozval k Whelanovi izpustitvi.

Udarec za Ukrajinsko pravoslavno cerkev

Medtem se je v Kijevu v sredo več sto vernikov zbralo na območju samostana Pečersk Lavra na morebiti zadnjem obredu, ki ga je Ukrajinska pravoslavna cerkev tam izvedla, saj ji je vlada zaradi očitkov o povezavah z Rusijo ukazala izselitev iz 980 let starega kompleksa.

Vlada trdi, da je Cerkev prekršila sporazume o uporabi samostana in na črno gradila poslopja. Ukrajinska pravoslavna cerkev to zanika, češ da vlada svojih očitkov ni podkrepila z nikakršnimi dokumenti.

Uradni Kijev sicer to Cerkev, drugo največjo Pravoslavno cerkev v državi, obtožuje vzdrževanja vezi z Rusko pravoslavno cerkvijo, ki je podprla invazijo Rusije v Ukrajini.

Ukrajinska pravoslavna cerkev na drugi strani trdi, da je prekinila vse stike z Rusko cerkvijo maja lani, približno tri mesece po ruskem napadu.

Ukrajinske oblasti so od začetka ruske agresije aretirale več kot 50 duhovnikov Ukrajinske pravoslavne cerkve, vključno zaradi obtožb o izdaji in sodelovanju z Rusijo. Ukrajinska pravoslavna cerkev pravi, da ni za to videla nikakršnih dokazov.

Metropolit Pavlo je napovedal, da njegova Cerkev samostana ne bo zapustila. Pristojne ukrajinske oblasti sicer niso pojasnile, kaj se bo v tem primeru zgodilo.

Obsodba bančnikov

Štirje bančniki so bili na sodišču v Zürichu obsojeni zaradi opustitve dolžne skrbnosti pri transakcijah v vrednosti okoli 30 milijonov frankov, ki jih je med letoma 2014 in 2016 opravil ruski klasični glasbenik Sergej Roldugin. Ta je tesno povezan z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in je tudi na seznamu sankcioniranih oseb.

Sodba züriškega okrožnega sodišča proti četverici, trem Rusom in enemu domačinu, katerih identiteta ni bila razkrita, še ni pravnomočna, gre pa za uslužbence švicarske podružnice ruske Gazprombank, finančne veje plinskega velikana Gazprom.

Sodišče jim je izreklo pogojne denarne kazni v višini več sto tisoč frankov, medtem ko je tožilstvo zahtevalo sedemmesečne pogojne zaporne kazni, poročajo tuji mediji.

Roldugin, sicer čelist, je po navedbah tožilstva prek dveh bančnih računov pri omenjeni podružnici med letoma 2014 in 2016 opravil za okoli 30 milijonov frankov transakcij, štirje bančniki pa so mu pri tem pomagali, ne da bi skladno s švicarsko zakonodajo opravili dolžno skrbnost in skušali ugotoviti resničnega imetnika denarja. Po pravilih o preprečevanju pranja denarja je treba namreč v primeru dvomov izvedbo transakcij ustaviti.

Roldugin velja za Putinovega tesnega prijatelja, je tudi boter najstarejše hčerke ruskega voditelja. Švicarske oblasti so ga tako označile za Putinovo denarnico, tožilci pa so trdili, da sam nikakor ne more biti imetnik milijonov, s katerimi je operiral.

Sama obtožnica se ni ukvarjala s tem, kdo je dejanski lastnik denarja, je pa vseeno nakazala, da Putin, čigar uradni letni dohodek je le okoli 100.000 evrov, razpolaga z velikanskim premoženjem, ki ga upravljajo njemu bližnje osebe.

V Kremlju medtem vztrajno zanikajo, da je Rolduginovo denarno bogastvo povezano s Putinom, in to označujejo za putinofobijo. Obramba četverice je po drugi strani trdila, da je povsem možno, da je Roldugin bogat sam po sebi, ker je pač v krogu Putinovih najtesnejših zaupnikov.

Roldugin je sicer tudi na seznamu ruskih oseb, proti katerim zaradi ruske agresije na Ukrajino veljajo finančne sankcije.