Najpomembnejši element strategije ostaja ameriško vodstvo v svetu, ohranja tudi možnost preventivnih vojn, pri čemer pa je poudarjeno, da je diplomacija prva pri reševanju sporov.

Ameriški predsedniki morajo po zakonu iz leta 1986 kongresu podati svojo strategijo nacionalne varnosti, kamor spada tudi zunanja politika. Predsednik Barack Obama je v 52 strani dolgi strategiji poseben pomen dal tudi notranji politiki ZDA, kar je poleg spremenjenega tona tudi največja razlika v primerjavi s strategijo Georgea W. Busha iz leta 2006.

Javni dolg varnostna grožnja
Kot je na inštitutu Brookings dejala Clintonova, postaja nacionalni dolg, ki je dosegel 13.000 milijard dolarjev, velika grožnja nacionalni varnosti in ameriškemu vodstvu v svetu. Brez zmanjšanja primanjkljajev in dolga bodo ZDA po njenih besedah izgubile vpliv. Krivdo za finančne težave je v glavnem naprtila Bushevi administraciji in davčnim olajšavam za bogate.

"Zdrava ekonomija je temelj nacionalne moči za spoprijetje s svetovnimi izzivi," med drugim piše v strategiji, ki v nasprotju z Bushevo vojno omenja "šele" v drugem odstavku in ne govori več o vojni z islamskimi skrajneži, ampak o vojni proti mreži sovraštva in nasilja.

Terorizem je pojem, ne nasprotnik
Predsednikov svetovalec za nacionalno varnost John Brennan je že v sredo pojasnil, da ZDA niso v vojni proti terorizmu, ker je terorizem pojem, in ne z islamskimi skrajneži, ker to teroristom daje večji pomen, kot si ga zaslužijo. "Smo v vojni proti Al Kaidi in podružnicam," je dejal Brennan.

Strategija priznava, da vseh napadov ne bo mogoče preprečiti, zato je treba utrditi odpornost Američanov ter sposobnost prilagajanja in okrevanja. Ponavlja se Obamova obljuba o zaprtju taborišča za teroristične osumljence Guantanamo na Kubi, vendar brez datumov.

Posebni odnosi in partnerstva
Strategija pravi, da so trajni nacionalni interesi ZDA varnost, blaginja, vrednote in mednarodni red. Za vse to je potrebno ameriško vodstvo, po besedah Clintonove danes bolj kot kdaj koli prej. Podobno kot Busheva strategija tudi Obamova poudarja potrebo po sodelovanju z drugimi centri moči v svetu, kot so Rusija, Kitajska, Indija, Brazilija in druge države. Poseben pomen daje partnerstvu s Kanado, z Mehiko in Japonsko, pa tudi z Izraelom, čeprav le na kratko.

V Obamovi strategiji ni poimenske omembe Irana kot države, ki predstavlja grožnjo. Bush je to državo omenil, Obama pa jo opisuje. Prav tako v novi strategiji ni omembe grožnje držav v Latinski Ameriki, kot je Venezuela.

Nato temelj evropske varnosti
Zveza Nato bo še naprej temelj evropske varnosti in ZDA ostajajo zavezane 5. členu Severnoatlantske pogodbe, ki je temelj kolektivne varnosti. Strategija tudi poudarja, da bodo ZDA še naprej zavezane napredovanju stabilnosti in demokracije na Balkanu ter reševanju sporov na Kavkazu in Cipru. Prav tako bodo pomagale državam Vzhodne Evrope pri končanju demokratičnih tranzicij.