Zahodne zaveznice so na začetku letošnjega leta z napovedjo pošiljanja težje oborožitve napravile preobrat glede oboroževanja Ukrajine. Na začetku meseca so Nemčija, ZDA in Francija obljubile oklepnike.

Kmalu zatem je Združeno kraljestvo kot prva zahodna zaveznica Ukrajine napovedalo dobavo 14 tankov challenger 2. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa tudi Poljska, Finska in baltske države so ob tem vse glasneje pozivale Nemčijo, naj dobavi tanke leopard 2.

Sorodna novica ZDA pošiljajo v Ukrajino 31 tankov abrams. Scholz zagovarja odločitev o dobavi leopardov.

Približno mesec dni pred obletnico napada Rusije na Ukrajino je Berlin tudi uradno potrdil odločitev, da v Ukrajino pošljejo (za začetek) 14 leopardov. Pozneje so dobavo 31 tankov abrams potrdile tudi ZDA. Oboji veljajo za ene izmed najsodobnejših tankov na svetu.

Leopardi in abramsi lahko dosežejo prednost proti ruskim tankom

"Najpomembnejše je vprašanje, kateri je enakovreden (ruskim tankom, op. a.) in dosegljiv ter ga je mogoče spraviti na bojišče za učinkovito delovanje," je za MMC dejal upokojeni generalmajor Alojz Šteiner in dodal, da se učinkovitost tankov meri po manevrskih sposobnostih in oklepni zaščiti, raznovrstnosti in učinkovitosti ter dosegu streliva in podpori za tankovsko bojevanje.

"Pri tej šteje zlasti sposobnost lastnega nabora ciljev (angl. target acquisition) in seveda ciljanja (angl. targeting), tudi na podlagi digitalizacije in omrežnega delovanja. Če bo poleg tankov Ukrajini zagotovljena še tovrstna podpora, potem gre pri leopardih in abramsih za enakovredne tanke, ki lahko dosežejo prednost pred sodobnimi ruskimi tanki," je pojasnil.

"V spopadu dveh sovjetskih vojska lahko zahodna tehnologija ustvari razliko na terenu"

Obramboslovec Iztok Prezelj je medtem poudaril, da se v Ukrajini spopadata državi s podobno vojaško tradicijo in načinom bojevanja. "V resnici se ruska vojska v Ukrajini bojuje proti nekdanji 'ruski' vojski. Hočem reči, da se spopadata podobni šoli vojskovanja," je poudaril in dodal, da lahko prav zato "sodobnejša zahodna oprema in oborožitev na ukrajinski strani ustvari razliko na terenu".

Rusija je sicer namere o dobavi evropskih tankov že večkrat odpravila s komentarji, da "vsi tanki lepo gorijo". "Tehnološko je to neuspešen načrt. To je precenjevanje potenciala, ki ga bo to dodalo ukrajinski vojski. Ti tanki gorijo kot vsi drugi. So le zelo dragi," je novinarjem še pred nemško potrditvijo dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov.

Statično vojskovanje na bojišču

"Tank je sredstvo, ki dejansko spreminja položaj na bojišču. Rusijo uporaba sodobnih platform z ukrajinske strani zagotovo skrbi. Vendar vedo, da bo kar nekaj časa potrebnega, da bodo Ukrajinci to orožje popolnoma obvladovali. Vedo tudi, da številke niso še take, da bi lahko že vnaprej predvideli, da bo neka velika razlika na samem bojišču zaradi, recimo, stotih tankov, ki bi jih Ukrajinci dobili," je še dodal Prezelj.

Dekan Fakultete za družbene vede je še opozoril, da so zadeve na bojišču prešle v "dokaj statično vojskovanje", v katerem imajo tanki izjemno pomembno vlogo, saj lahko "vodijo preboj na sicer zelo utrjenih mestih in pa tudi precej pomagajo pri obrambi".

"Toliko oklepa ni bilo na bojišču od invazije na Irak"

"Za vojno v Ukrajini in celotno bojišče je značilno, da temelji na zasnovi napadnega bojevanja oklepno-mehaniziranih kopenskih sil, podprtih z množično uporabo topništva, raketnih udarov in izvidovanja ter bojnega delovanja z letalniki," pa je razmere na terenu opisal Šteiner. "Toliko oklepa ni bilo na bojišču od invazije na Irak," je dodal.

Šteiner ob tem meni, da razporeditev in delovanje na ukrajinskem bojišču spominja na tankovsko bojevanje v drugi svetovni vojni. Spomnil je na operacijo Citadela oz. kursko bitko poleti 1943, ko niso zmagali tisti z "nepremagljivimi tanki", temveč je prednost pripadla tistemu, "ki je imel večjo odpornost glede števila človeških žrtev".

Koliko tankov je dovolj, da prevesijo tehtnico?

Ali bodo tanki prevesili tehtnico na bojišču, je odvisno predvsem od njihove številčnosti, dolgoročno število zahodnih dobav pa ostaja uganka. Za zdaj je uradno obljubljenih po 14 britanskih in 14 nemških ter 31 ameriških tankov. Največji nemški proizvajalec orožja Rheinmetall je presodil, da lahko dobavi skupaj okoli 140 tankov, ampak večino šele konec leta ali v začetku naslednjega leta.

"Doslej obljubljeni sodobni bojni tanki v ukrajinskih razmerah težko rešijo vojni spopad. Tudi, ko jih bodo dobavili 300, kot se omenja, bodo to še vedno omejene zmogljivosti za namero po celotni osvoboditvi ukrajinskih pokrajin, ki so zasedena oziroma anektirana," je dodal nekdanji načelnik Generalštaba Slovenske vojske Šteiner in poudaril, da fronte ob zahodnih mejah samooklicanih republik Lugansk in Doneck v dolžino presegajo 1500 kilometrov.

Zahodni tanki na bojišču najhitreje v mesecu dni

Nemčija natančne časovnice za dobavo leopardov ni predstavila. Berlin je sicer sporočil, da se bo usposabljanje ukrajinskih vojakov začelo čim prej, pri čemer bo Nemčija zagotovila tudi logistiko in strelivo.

"V prvi fazi dobave bodo države darovalke šele pripravile tanke za prevzem. Govorimo o vsaj mesecu dni, če ne nekaj mesecih. Pri drugi fazi pa gre za vprašanje, kdaj bo Ukrajina sploh imela posadke, usposobljene za uporabo teh oborožitvenih sistemov. Treba je vedeti, da do zdaj ukrajinske posadke niso uporabljale tovrstne zahodne oborožitve, zato bo pri tem potrebno kar nekaj adaptacije," je pojasnil Prezelj.

Sogovornik pri tem opozarja še na tretjo fazo dobave zahodnih tankov Ukrajini – vzdrževanje in servisiranje, ki lahko postane "velik problem".

"Sodobno usposabljanje tankistov traja šest do sedem mesecev, dousposabljanje oziroma preusposobitev na sodobnejše sredstvo polovico manj časa. Hitra preusposobitev v razmerah, ko ni jezikovnih ovir za razumevanje oznak in tehničnih napotil, kjer se bojni in ognjeni preizkusi v streljanju ter manevru opravijo kar na realnem bojišču, pa so verjetno lahko končani v enem mesecu," pa računa Šteiner.

Orožarski obrat – "rešitev se bo iskala na bojišču"

Zahodne zaveznice Ukrajine so sicer lani še zavračale dobavo težjega orožja Ukrajini, saj so imele pomisleke glede stopnjevanja konflikta. Kaj se je torej v novem letu spremenilo?

Šteiner je poudaril spremenjeno ofenzivno delovanje na bojišču, potem ko je Ukrajina s protiofenzivo osvobodila zahodni del Hersonske oblasti na desnem bregu reke Dneper.

"Na videz je ofenzivno delovanje postalo bolj pozicijsko, v resnici pa so bili v ospredju udari iz razdalje s topništvom, raketami, letali in brezpilotnimi letalniki. Ti so delovali na najbolj izpostavljenih delih fronte in posebej po energetski infrastrukturi po celi Ukrajini. To je bilo podobno t. i. mrazomoru, ki pa ni zlomila napadene države in Ukrajincev," je spremembe orisal sogovornik in dodal, da tudi zahodni raketni sistemi niso osvobodili zasedenih ozemelj, zato "vedno bolj postaja jasno, da se bo rešitev iskala neposredno na bojišču".

Ukrajinski fokus na tankovsko koalicijo

"Ta vojna, kot vsaka druga vojna, ima uverturo, vrhunec – za katerega ne vemo, ali je že dosežen ali ne – imela bo tudi svoj zaton. Podobno se dogaja tudi s podporo Zahoda Ukrajini," je na drugi strani poudaril Prezelj. "Na začetku je ukrajinski strani primanjkovalo praktično vsega. V tem času, ko se vojna zaostruje, se je izkazalo, da se je fokus zožil na konkretne oborožitvene sisteme, recimo na letala, na protizračno obrambo, na letalnike, oklepna vozila in tudi tanke," je dodal.

V Kijevu so medtem pozdravili odločitev nemške vlade za dobavo leopardov. Vodja kabineta ukrajinskega predsednika Andrij Jermak je potezo Berlina označil za prvi korak. "Naslednji korak je 'tankovska koalicija'. Potrebujemo veliko leopardov," je zapisal Jermak.

Finska in Poljska sta v preteklosti že izrazili namero, da v Ukrajino pošljeta svoje leoparde. Nemška vlada je sporočila, da bodo kmalu izdali tudi dovoljenja drugim državam. Nemčija kot proizvajalka leopardov mora namreč odobriti namero.

Kako globoko je Nato že vpleten v vojno v Ukrajini?

Rusija sicer trdi, da sta Evropa in zavezništvo Nato zaradi dobav orožja in druge vojaške pomoči že v vojni z Rusijo. "Ko govorimo o tem, kaj se dogaja v Ukrajini, govorimo o tem, da to ni več hibridna vojna, ampak skoraj prava," je med obiskom Južne Afrike dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Kremelj vedno znova tudi ponavlja očitke, da želi Zahod uničiti "vse, kar je rusko".

"V vsem, kar počnemo, moramo vedno jasno povedati, da delamo, kar je treba in mogoče, da podpremo Ukrajino, a da hkrati preprečujemo, da bi vojna prerasla v vojno med Rusijo in Natom," je na drugi strani nemški kancler Scholz ob potrditvi dobave tankov povedal v nemškem parlamentu.

Prezelj: "Prag še ni bil prestopljen"

"Glavni prag, da bi govorili o neposredni vpletenosti Nata, še ni bil prestopljen. Nato ni neposredno vpleten. Da bi bil Nato neposredno vpleten, bi se morali Natovi vojaki z Natovim orožjem neposredno vojskovati z rusko vojsko," o tem vprašanju meni Prezelj, ki pa hkrati poudarja, da si lahko Rusija to seveda razlaga drugače.

"Zdaj imamo situacijo, ko se zavezništvo – članice individualno in tudi Nato kolektivno – postavlja na stran napadene države in ji pomaga z orožjem in usposabljanjem," pojasnjuje razmere na terenu.

ZDA, Združeno kraljestvo in EU poslali največ vojaške opreme

Vojaško opremo Ukrajini je doslej zagotovilo že več kot 30 držav, poroča BBC. ZDA je za pomoč Ukrajini v vseh oblikah doslej namenila več kot sto milijard dolarjev. Ukrajinskim silam bodo dobavili tanke abrams ter bojna vozila bradley in stryker. Decembra so napovedali sistem zračne obrambe patriot, v preteklosti so Ukrajini že dobavili zračne sisteme nasams in sistem z raketami dolgega dosega himars.

Sorodna novica Nemški tovornjaki v zameno za slovenske tanke M55S, ki bodo poslani v Ukrajino

Kiel Institute for the World Economy (Kielski inštitut za svetovno gospodarstvo) na svoji spletni strani sledi vsem uradnim transakcijam orožja, ki jih vlade držav pošljejo Kijevu. Na tem seznamu, nazadnje posodobljenem decembra lani, je na prvem mestu ZDA z 22,9 milijarde evrov vojaške pomoči, sledita Združeno Kraljestvo (4,1 milijarde evrov vojaške pomoči) in Evropska unija (3,1 milijarde).

Pri vrhu sta poleg Nemčije še Kanada in Poljska, na seznamu najdemo tudi Južno Korejo in Turčijo, od katere Ukrajina kupuje brezpilotne letalnike bayraktar. Nekaj teh je Turčiji tudi podarila. Poljska, Češka in med drugim tudi Slovenija so že lani v Ukrajino poslale več kot 200 tankov sovjetske izdelave.

Kaj je interes Evrope v Ukrajini?

Ob omenjenih številkah se zdi, da so številke že zdavnaj presegle zgolj gesto solidarnosti z Ukrajino, zato smo sogovornika povprašali, kaj so pravzaprav interesi Evrope v Ukrajini. Prezelj je odgovaril, da je interes Evrope "večdimenzionalni koncept", pri čemer poudarja predvsem gospodarskega in politično-varnostnega.

"Evropska skupnost je po definiciji zainteresirana za mir. Interes Evrope sta vedno mir in nenasilno reševanje konfliktov. Če pa se že to zgodi, kar se je zgodilo, potem čim prej mirovna pogajanja, čim prej umiritev situacije. Interes Evrope v tej dimenziji je tudi demokracija, demokratične vrednote. Pri tem vidimo, da je Rusija začela rušiti te vrednote, ko je z vojno začela reševati neki problem, pri tem pa želi tudi spreminjati razmerja moči."

"Mirno reševanje konfliktov vredno več od stroškov Evrope"

Glede gospodarstva sogovornik opozarja, da je "Evropa plačala to vojno bistveno bolj kot ZDA", še posebej zaradi "dokajšnje" prekinitve gospodarskega sodelovanja z Rusijo.

"Lahko postavimo na dvodimenzionalno tehtnico – na eni strani so stroški in gospodarska škoda za Evropo, na drugi strani so vrednote in nasilno ali mirno reševanje konfliktov. Menim, da je vrednota mirnega reševanja konfliktov bistveno več vredna, kot je Evropa zdaj plačala ali izgubila denarja. Gre za temeljno vrednoto, na kateri temelji svet po drugi svetovni vojni, zaradi katere doslej ni bilo vojn, imeli smo gospodarski razcvet. Razcepljena Evropa pa se bo še vedno nagibala v podporo Ukrajini, ker je Rusija poteptala temeljno vrednoto miru."

Nobena stran ne dosega svojih ciljev

Konec vojne v Ukrajini se vseskozi umika. Glavni razlog je v tem, da nobena stran na terenu ne dosega svojih ciljev. V trenutnih razmerah, ko so spopadi "prešli v dokaj statistično vojskovanje", nobena stran ne more zmagati, hkrati pa se tudi nobena ne želi predati, je ocenil Prezelj. Obramboslovec se je tudi strinjal s tem, da dodatne dobave zahodnega orožja, ki "vzbujajo upanje na ukrajinski strani", hkrati podaljšujejo vojno.

Kdaj bodo na vrsti pogajanja?

Med Ukrajino in Rusijo trenutno potekajo zgolj "taktična pogajanja" glede izmenjave ujetnikov, evakuacije civilistov, dostopa do vode, ipd. "Strateških pogajanj", ki bi prinesla vsesplošni mir v Ukrajini, trenutno po Prezljevem mnenju ni na vidiku.

"Pogajanja so odvisna tudi od diplomatsko-političnih oziroma strateških dejavnikov, kjer so v igri tudi sankcije, za katere pa vidimo, da ne delujejo tako, kot so si nekateri predstavljali. Sam še ne vidim priložnostnega okna, ki bi se odpiralo za pogajanja, ki bi dejansko dokončno vzpostavila mir."

Šteiner na drugi strani meni, da so "žal pogajalska izhodišča še vedno takšna, da eden od pogajalcev mora biti veliki poraženec, t. i. zmagovalec pa bi lahko diktiral mirovne pogoje". Tudi po njegovem mnenju pa konca vojne še ni blizu.

"Obnova množične industrijske proizvodnje tankov in dobave takšnega števila tankov, ki v vojaški aritmetiki lahko prevesi vojni izid v Ukrajini ali stabilizira grožnjo na vzhodnih mejah Nata, seveda potrebuje svoj čas," je ocenil Šteiner, ki pa tudi meni, da so vsa "dogajanja zadnjih dni po enajstih mesecih vojne bolj usmerjena v to, da se ta ob obletnici konča, kot podaljšuje".