Vladimir Putin. Foto: EPA
Vladimir Putin. Foto: EPA

Putinovo odločitev so sporočili iz Elizejske palače. Iz Kremlja pa so sporočili, da sta predsednika v pogovoru poudarila pomen "čimprejšnje napotitve misije IAEA-ja v jedrsko elektrarno v Zaporožju, da bi ugotovila dejanske razmere".

Ruska stran je potrdila pripravljenost, da inšpektorjem IAEA-ja zagotovi potrebno pomoč, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

Po navedbah uradnega Pariza je Macron Putinu spet izrazil zaskrbljenost ob tveganjih, ki jih za varnost in jedrsko varnost predstavljajo razmere v Zaporožju. Podprl je čimprejšnjo napotitev misije strokovnjakov IAEA-ja v centralo pod pogoji, za katere se bodo dogovorili Ukrajina in Združeni narodi.

Putin se je strinjal z napotitvijo misije in navedenimi rešitvami. Predsednika bosta o vprašanju znova govorila v prihodnjih dneh, še pred napotitvijo misije, so še sporočili iz Elizejske palače.

Tass je medtem po sporočilu Kremlja poročal, da je Putin Macrona opozoril, da pomeni "sistematično obstreljevanje" jedrske elektrarne v Zaporožju, ki ga Moskva pripisuje Kijevu, tveganje za obsežno katastrofo, ki bi lahko privedla do radioaktivnega onesnaženja velikih območij.

Putin se je Macronu tudi pritožil zaradi ovir pri izvozu ruskih kmetijskih proizvodov kljub dogovoru z Ukrajino v Carigradu, v skladu s katerim po Črnem morju znova poteka izvoz ukrajinskega žita. Dodali so še, da je Putina poklical Macron.

To je bil prvi pogovor predsednikov po njunem tristranskem srečanju z nemškim kanclerjem Olafom Scholzom 28. maja.

Moskva je potrdila, da je v Zaporožju le vojaško osebje, ne pa tudi težka vozila. Foto: AP
Moskva je potrdila, da je v Zaporožju le vojaško osebje, ne pa tudi težka vozila. Foto: AP

Bo Rusija izključila Zaporožje iz ukrajinskega omrežja?

Ukrajinsko državno energetsko podjetje Energoatom, ki še vedno upravlja jedrsko elektrarno Zaporožje, medtem trdi, da ruske sile v kratkem pripravljajo "provokacijo večjega obsega". Jedrsko elektrarno naj bi odklopile iz ukrajinskega električnega sistema.

Po poročanju BBC-ja je o teh načrtih Rusija javno že spregovorila v preteklosti. Zaporožje naj bi priključila na ruski energetski sistem, če bi Kijev še naprej zavračal plačevanje električne energije, pridobljene v ukrajinski elektrarni, ki pa je od marca pod nadzorom ruskih sil.

"Rusija bi teoretično lahko postavila odvod, a bi za to potrebovala dolgo časa," je za britanski medij pojasni tiskovni predstavnik Energoatoma Leonid Olinik.

"Zdaj jedrska elektrarna obratuje na minimumu, vendar Kijev ostaja njen upravitelj, vse električne napeljave pa so pod nadzorom Ukrajine," je še pojasnil. Pred vojno je Zaporožje proizvedlo 20-odstotkov celotne energije v Ukrajini.

Ukrajinski medij Kyiv Independent je objavil poročilo, v katerem se sklicuje na podatke glavnega vojaškega štaba, da naj bi Rusija do zdaj izgubila več kot 44.700 vojakov. Med drugim naj bi bilo uninčenih tudi 1899 tankov, 4195 oklepnih vozil, 197 helikopterjev in 15 plovil.

Vojaška vozila v Zaporožju

Na družbenih omrežjih so se medtem pojavili novi videoposnetki, na katerih so v notranjosti prostorov s turbinami jedrske elektrarne Zaporožje videna domnevno ruska vojaška vozila. Prostor s turbinami je povezan z jedrskim reaktorjem. Vozila na videoposnetku so podobna standardnim ruskim vojaškim tovornjakom in naj bi bila oddaljena 130 metrov od jedrskega reaktorja. Na posnetku je vidnih najmanj pet tovornjakov, na enem je simbol "Z".

Pristnost posnetka je potrdil ameriški medij CNN. Še vedno pa ni jasno, kdaj je bil posnetek narejen.

Medsebojna obtoževanja o provokacijah

Rusija naj bi po poročanju tujih medijev pripravljala lažno pretvezo za operacijo na območju nuklearke. Ukrajinski center za strateško komuniciranje je namreč na Twitterju v četrtek objavil, da so zaposleni v objektu dobili "nepričakovan prost dan" in da so predstavniki ruskega jedrskega operaterja Rosatom "nujno" zapustili objekt.

"Ukrajinski obveščevalci verjamejo, da Rusi pripravljajo provokacijo (v objektu)," je tvitnil center. Po poročanju BBC-ja teh trditev ni bilo mogoče preveriti.

V Moskvi obtožbe Ukrajine zavračajo in trdijo, da je Kijev tisti, ki v Zaporožju pripravlja "provokacijo", s katero bi Rusijo obtožili, da je v elektrarni sprožila katastrofo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Strani se sicer že tedne medsebojno obtožujeta obstreljevanja območja okoli nuklearke, ki je največja elektrarna tega tipa v Evropi.

Ruski vojaki naj bi omejevali dostop osebja do jedrske elektrarne v Zaporožju

Generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Antonio Guterres je pozval k hitremu umiku vseh vojaških sil in vojaške opreme z območja. "Povedati moramo tako, kot je: kakršna koli morebitna škoda v Zaporožju pomeni samomor," je bil jasen.

Med obiskom ukrajinskega pristaniškega mesta Odesa odzval na navedbe o morebitnem odklopu jedrske elektrarne od ukrajinskega omrežja in poudaril, da je "elektrika iz Zaporožja ukrajinska elektrika". To načelo je treba v celoti spoštovati, je poudaril.

Guterres je že na četrtkovem srečanju s predsednikoma Ukrajine in Turčije Volodimirjem Zelenskim in Recepom Tayyipom Erdoganom v Lvovu svaril pred jedrsko katastrofo.

Erdogan pa je dejal, da si "ne želimo še enega Černobila".

Rusija je zavrnila pozive k demilitarizaciji območja okoli Zaporožja, saj da bi bila s tem jedrska elektrarna ranljivejša. V jedrski elektrarni Zaporožje je nemogoče ustvariti demilitarizirano območje, saj jo pred katastrofo varujejo le ruski sistemi zračne obrambe, je izjavil član sveta nove proruske vojaško-civilne uprave te regije Vladimir Rogov, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Moskva je v četrtek potrdila, da je v objektu le vojaško osebje in da tudi satelitski posnetki dokazujejo, da težko orožje ni postavljeno na območje elektrarne.

Kijev podal pogoj za konec vojne

Zelenski je po pogovorih z Erdoganom in Guterresem izjavil, da bodo mirovna pogajanja z Rusijo mogoča šele, ko bodo ruske sile zapustile Ukrajino.

Zelenski, Erdogan in Guterres so v Lvovu govorili tudi o izvozu žita iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč ter zagotovitvi varnosti jedrske elektrarne v Zaporožju.

Svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak je ob tem dodal, da so dogovori z Rusijo nevarna igra. "Pomenijo igro ruske rulete, ki ima poguben konec za vse nas – nadaljevanje vojne, ustrahovanje in izvajanje kriminalnih dejanj," je izjavil ob pogojih Kijeva za končanje vojne.

Ši in Putin na vrhu G20

Ruski predsednik Vladimir Putin in njegov kitajski kolega Ši Džinping se bosta udeležila prihajajočega vrha skupine G20, je potrdil Joko Widodo, predsednik Indonezije, ki bo novembra gostila srečanje skupine dvajsetih najvplivnejših svetovnih držav.

Ob tem ni povsem jasno, ali se bosta Putin in Ši dejansko udeležila novembrskega vrha G20 na indonezijskem letoviškem otoku Bali, toda Widodo se zdi prepričan, da bosta oba voditelja prisotna. Udeležba omenjene dvojice bi bila priložnost za odkrite pogovore z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom v času, ko so odnosi med svetovnimi velesilami precej napeti, zlasti razmere v Ukrajini in na Tajvanu.

Novi napadi na Harkov?

Britanski obveščevalci so medtem sporočili, da je bilo drugo največje mesto v Ukrajini Harkov danes zgodaj zjutraj znova napadeno. Nekaj pred 6. uro zjutraj naj bi ruske sile streljale na tri mestne četri, je poročal župan Igor Terehova in dodal, da so bili poškodovani stanovanjski objekti in najmanj en človek.

Če bi bil napad potrjen, bi bil to že tretji napad na Harkov v treh dneh. Regionalni guverner Harkova Oleg Sinehubov je dejal, da je bilo v dveh ločenih nedavnih ruskih napadih na mesto ubitih najmanj 17 ljudi, ranjenih pa je bilo 42 prebivalcev.

ZDA v Ukrajino pošiljajo dodatno orožje

Ameriško obrambno ministrstvo je najavilo nov sveženj vojaške pomoči za Ukrajino v skupni vrednosti 775 milijonov dolarjev, ki med drugim vključuje več različnih tipov raket, topništvo in sisteme za razminiranje.

Nov paket pomoči vključuje tudi več raket za napredne ameriške raketomete Himars, ki so v zadnjih tednih ukrajinskim silam omogočili izvedbo napadov daleč izza frontnih črt in odigrali pomembno vlogo pri upočasnjevanju napredovanja ruskih sil.

Ukrajinska vojska si prav tako lahko obeta več protioklepne oborožitve, vključno z raketami Tow in sistemi Javelin. V novi pošiljki ZDA Kijevu namenjajo še nadzorne brezpilotne letalnike in havbice s 36.000 naboji.

Ameriški kongres je maja vladi predsednika Joeja Bidna odobril 40 milijard dolarjev pomoči Ukrajini, ki jo Washington v Kijev pošilja po obrokih, ki jih sproti naznanja.

Protest Rusije zaradi odstranitve kipov v Estoniji

Estonske oblasti so odstranile spominsko obeležje s sovjetskim tankom T-34 in še šest drugih spomenikov, zaradi česar je Kremelj estonskemu zunanjemu ministrstvu v četrtek poslal protestno noto.

Še isti dan so ruski hekerji kot odziv izvedli več kibernetskih napadov na estonski javni in zasebni sektor, a je oblastem uspelo napade ustaviti, storitve pa niso bile ovirane.

Med odstranjenimi obeležji so tudi spominske plošče na osrednjem Petrovskem trgu, spomenik sovjetskemu vojaku Igorju Grafovu, obelisk v spomin vojakom Rdeče armade, spomenik desantnim enotam v Merikuli in še dva druga spomenika v mestu Narva.

Namestnik direktorja oddelka za informiranje in tisk ruskega zunanjega ministrstva Ivan Nečaje je pri tem dodal, da je bilo v državi v zadnjem času skupaj odstranjenih približno 15 objektov sovjetske dediščine. Odstranjevanje spomenikov je po njegovih besedah potekalo ob množičnih protestih prebivalcev Narve ter podpori policije in mejne straže, pod pretvezo zagotovitve notranje varnosti.

Ukrajina podala pogoj za konec vojne