"V Ukrajini deluje približno 500 podjetij, vsako od njih prispeva nekaj, vendar to ni dovolj za zmago proti Rusiji. Imamo težave z dobavo streliva, kar vpliva na razmere na bojišču," je dejal Zelenski.

Prav tako je poudaril potrebo po krepitvi sodelovanja z balkanskimi državami na področju logistike, trgovine, energetike, pa tudi pri zatiranju ruske dezinformacije. Dodal je še, da si Ukrajina in balkanske države zaslužijo biti del evropske in evroatlantske skupnosti, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

Albanija, Severna Makedonija in Črna gora so članice Nata, ki so se pridružile zahodnim sankcijam proti Rusiji ter Ukrajini poslale orožje in opremo. Srbija, dolgoletna zaveznica Moskve, proti Rusiji ni uvedla sankcij, Beograd in Kijev pa ne priznavata neodvisnosti Kosova, ki podpira Ukrajino in si prizadeva za članstvo v Evropski uniji in Natu.

Albanski premier Edi Rama je na vrhu znova obsodil rusko invazijo in poudaril, da je Ukrajina danes v Evropo zasidrana bolj kot kadar koli prej. "Številni v Evropi trdijo, da bo ustavitev pomoči Ukrajini prinesla mir. To je absurdno in cinično. Vojne se ne ustavi z razorožitvijo žrtve," je še dodal.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je medtem dejal, da lahko le konstruktiven dialog in diplomacija vodita do miru v Ukrajini. "Srbija bo še naprej zagotavljala humanitarno pomoč ranljivemu prebivalstvu Ukrajine, pri čemer ostaja zavezana spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava," je dodal.

Udeleženci vrha so sprejeli skupno deklaracijo, v kateri izražajo podporo neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine v okviru njenih mednarodno priznanih meja iz leta 1991. Mednarodno skupnost so pozvali k dodatni podpori Ukrajini in v deklaraciji poudarili, da je ruska invazija okrepila potrebo po združeni Evropi, ki se je sposobna spoprijeti s svetovnimi izzivi.

Zavezali so se, da bodo okrepili prizadevanja za boj proti dezinformacijam ter sodelovali pri povojni obnovi Ukrajine in razminiranju njenega ozemlja.

Prav tako so se strinjali, da je treba pospešiti prizadevanja za napredovanje držav Zahodnega Balkana, Ukrajine, Moldavije in Gruzije na poti v EU. Ob tem so še podprli Ukrajino v njenih prizadevanjih, da postane članica zveze Nato takoj, ko bodo varnostne razmere to dopuščale. Deklaracija sicer na zahtevo Vučića ne omenja sankcij proti Rusiji.

Bo EU uporabil zamrznjena ruska sredstva za ukrajinsko vojsko?

Sorodna novica Von der Leyen za spremembo evropske miselnosti glede obrambe: "Evropa mora porabljati več"

EU bi moral razmisliti, da bi porabil zamrznjena ruska sredstva za nakup vojaške pomoči za ukrajinsko vojsko, je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

“Čas je, da začnemo pogovor o uporabi dobičkov iz zamrznjenih ruskih sredstev za nakup vojaške opreme za Ukrajino,” je dejala v Evropskem parlamentu, kjer je tudi pozvala k odločnejši obrambni politiki EU-ja. “Nobenega močnejšega simbola in nobene boljše porabe teh sredstev ne bi moglo biti, kot da jih porabimo, da naredimo Ukrajino in celotno Evropo varnejšo."

Von der Leyen je ob tem dejala, da sicer vojna v EU-ju morda ni "neizogibna", da pa tudi "ni nemogoča". "Groženj o vojni v EU-ju ne bi smeli napihovati, bi pa morali biti vsekakor pripravljeni nanjo in to se začenja z nujno potrebo po prenovi, okrepitvi in modernizaciji oboroženih sil držav članic,” je dejala.

Predsednica Evropske komisije je v svojem govoru zato napovedala pripravo prve evropske strategije na področju obrambe in zagotovila, da okrepljena evropska obramba ne bi zmanjšala potrebe po Natu. "Prav nasprotno – bolj suverena Evropa, še posebej na področju obrambe, je ključnega pomena za krepitev Nata," je dejala.

Sorodna novica Mike Johnson tudi po srečanju z Bidnom ni podprl pomoči za Ukrajino

Medtem pa Guardian poroča, da poznavalci razmer pričakujejo, da se bo Ukrajina v nekaj mesecih znašla v podrejenem položaju v vojni. "Ukrajini primanjkuje streliva, kar se bo samo še slabšalo, s tem pa bo tudi v podrejenem položaju proti Rusiji, dokler Zahod ne pristane na nadaljnje korake za pomoč Kijevu," je dejal poveljnik britanskih oboroženih sil.

Admiral Tony Radakin na konferenci v Londonu sicer ni neposredno naslovil polemičnih izjav francoskega predsednika Emmanuela Macrona o morebitnem pošiljanju zahodnih vojaških sil v Ukrajino, je pa poudaril, da je nujno treba okrepiti vojaško pomoč Ukrajini. Kot je dejal, je Ukrajina v težki situaciji na terenu, kjer se njena vojska spopada z "drastičnim pomanjkanjem streliva in vojaških zalog”.

Ameriško vojaško pomoč še vedno blokirajo republikanci v kongresu, prav tako ji nasprotuje Donald Trump, najverjetnejši kandidat republikancev za novembrske predsedniške volitve v ZDA. Na temo pomoči Ukrajini se je predsednik Joe Biden v torek v Beli hiši srečal s kongresnimi voditelji, vodja senatne večine Chuck Schumer pa je pogovore opisal kot "napete".

Nekaj naveličanosti nad vojno in neskončno pomočjo Ukrajini je čutiti tudi v Evropi, ki ji sami ne uspe zapolniti vrzeli, ki je nastala po blokadi ZDA.