Neva se je z Romanom Biondičem, ki je bil takrat le njen dober prijatelj, kmalu pa je postal partner, pred skoraj 15 leti odpravila v Kenijo, saj si je želela v slavnem narodnem rezervatu Masai Mara ogledali veliko migracijo gnujev, zeber in antilop. V Kenijo sta prišla z enosmerno vozovnico v žepu - in nista se zmotila, povratnega poleta nista potrebovala, saj so ju prevzele neskončne savane z živalmi in druženje z Masaji.

Leto dni po tradicionalni masajski poroki se jima je rodila hči Anna, nekaj let zatem pa še sin Max. Družina živi ob beli peščeni plaži v letovišču Diani ob Indijskem oceanu, Neva in Roman pa že vrsto let vodita turistično agencijo Eyes On Africa Safaris, ki organizira safarije po naročilu, kolesarske safarije in trekinge.

Kakšno je življenje na dosegu safarijev, ki ostajajo neuresničena želja tudi mnogih Evropejcev, kako je voditi podjetje v Keniji in katere so največje zmogljivosti te države, pa preberite v pogovoru z Nevo.

Na žalost morava začeti s tragedijo, ki je pred dnevi pretresla Kenijo. Člani somalijske milice Al Šabab so namreč v študentskem kampusu v mestu Garissa izvedli pokol, v katerem je umrlo 148 ljudi. Kenijska vlada je nekaj dni pozneje kot odziv na to strašno dejanje začela obstreljevati oporišča skrajnežev. Kakšni so odzivi med Kenijci, ali vojaške akcije podpirajo ali se bojijo morebitnih povračilnih dejanj Al Šababa?
Mnenja so precej deljena. Veliko ljudi meni, da bi bilo bolje umakniti kenijsko vojsko iz Somalije, saj Kenija trenutno več kot potrebuje mir in stabilnost. Drugi zopet menijo, da se Kenija tukaj ne sme vdati in da mora nadaljevati napade na Al Šabab.

V medijih se pojavljajo tudi kritike kenijske vlade, da se je prepočasi odzvala na napad, saj naj bi trajalo kar osem ur, da so na prizorišče prispele posebne enote. Koga krivijo ljudje za to tragedijo, je oblast v vsakdanjem življenju državljanov že uvedla kakšne ukrepe?
Oblast je v zadnjih dveh letih zelo poostrila varnostne ukrepe po celotni državi, zato bi bilo napačno trditi, da se s tega vidika ni storila ničesar. Dejstvo je, da te skrajne islamistične sile trenutno ogrožajo ves svet, in vsi se sprašujemo, kaj se na tem našem svetu dogaja.

Predtem, leta 2013, je močno odmeval tudi napad Al Šababa na nakupovalno središče Westgate v Nairobiju. Po štirih dneh obleganj je bilo 67 ljudi ubitih, skoraj 200 pa ranjenih. So se po tej tragediji varnostne razmere v državi poostrile? Se sicer počutite varni?
Ta napad nam je vsem zamajal tla pod nogami in vse do danes čutimo posledice upada turizma. Nekaj incidentov se je zgodilo tudi pozneje, vendar vsi na skrajnem severu države, na meji s Somalijo, od koder Al Šabab izvira. Mi se ne počutimo neposredno ogrožene, prav tako so bile vedno varne turistične poti.

Pa nadaljujva s prijetnejšimi temami. V Keniji z možem živita že skoraj 15 let. Tam sta se poročila po masajskih običajih, imata tudi dva otroka. Kaj bi po vsem tem času rekli, po čem se Kenija najbolj razlikuje od Slovenije? So tudi kakšne podobnosti?
Težko bi rekla, po čem se Kenija najbolj razlikuje od Slovenije, saj je Afrika popolnoma drugačen svet v primerjavi z Evropo. Če začnem pri drugačnih kulturah, navadah in običajih, je Kenija dežela nasmejanih in zelo prijaznih ljudi. V Keniji živi kar 42 različnih plemen, ki se med seboj zelo razlikujejo, tako po tradicijah kot tudi po jezikovnih skupinah. Prav zato se je umetno razvil jezik svahili, ki je poleg angleščine drugi uradni jezik države, saj se le tako lahko ljudje različnih plemen med seboj sporazumevajo. Ljudje so odprte narave in se med seboj pogosto pogovarjajo, četudi so popolni tujci. Dela se bolj počasi - "pole, pole", ampak z dobro voljo. To si moraš kot podjetnik vzeti v zakup in pač na eno delovno mesto zaposliti več ljudi. Ker so plače nižje kot v Evropi, je to mogoče, poleg tega pa še več ljudem omogočiš redni prihodek, kar je dobro. Zelo drugačna je tudi infrastruktura, precej revnejša, vendar z malo improvizacije in iznajdljivosti na koncu dneva še vedno vse deluje, haha. Narava in vreme sta tudi zelo drugačna. Prostrane savane in bele peščene plaže imajo zagotovo svoj čar, čeprav je tudi Slovenija zelo lepa in je to zgolj drugačna lepota. Vreme v Keniji je pa odlično! Temperature se med letom gibljejo med 20 in 30 stopinjami Celzija. Deževno dobo navadno pričakamo z veseljem, saj je Kenija na splošno bolj suha država. Ko dežuje, je to največkrat zvečer in ponoči, dnevi pa so lepi in sončni. Ciklonov ni. Podobnosti s Slovenijo ... Da, korupcija, povsod enako, ha, ha.

Vodita turistično agencijo Eyes on Africa Safaris, ki organizira predvsem safarije, ki so zagotovo največji čar Kenije. Kako huda je konkurenca med različnimi ponudniki, verjetno zaradi povpraševanja ogromna?
Da, seveda, konkurenca je velika, vendar tako je dandanes v večini poslov. Pri tem verjamem, da se vedno najde prostor še za eno novo podjetje ali posel, le vanj moraš verjeti in slediti svojim sanjam oziroma cilju. Pomembno je najti tudi svojo drugačnost. Eyes On Africa Safaris je manjše družinsko podjetje, safariji pa so hkrati tudi najina strast. To prednost smo izkoristili na način, da smo se usmerili k individualnim in največkrat po meri narejenim safarijem in potovanjem. Prilagajamo se željam in potrebam stranke in glede na to predlagamo in skupaj sestavimo čim bolj idealno potovanje. Potovanje je videti tako, da ljudje takoj po prihodu na letališče v Kenijo ali Tanzanijo pridejo v naše roke, tam jih namreč pričaka njihov šofer oziroma vodnik safarija z zasebnim safarivozilom. Isti šofer oziroma vodnik je potem skupaj z njimi vse do konca potovanja. Potovanje poteka po že prej dogovorjenem programu, ki vključuje že vnaprej znane nastanitve, vse obroke, safarije, vstopnine v parke in podobno. V primerjavi s potovanji na lastno roko je prednost takšnega potovanja predvsem brezskrbnost in dobro izkoriščen čas, saj turistu ni treba skrbeti za iskanje in rezervacije hotelov, vozil, plačil in podobno. Prednost pred skupinskimi potovanji pa je v tem, da ima safari vozilo in šoferja/vodnika samo zase, le-ta pa se med potovanjem zopet čim bolj prilagaja potrebam in željam potnikov. Največ naših strank so zato družine, pari ali manjše zaključene skupine.

Vsak, ki se odpravi na safari, želi videti "big five", torej leva, leoparda, bivola, nosoroga in slona. Katera divja žival pa po vseh teh letih še vedno prevzame vas, se vam zdi najbolj impresivna, veličastna? Katero pa najbolj želijo videti obiskovalci?
Mene prevzamejo čisto vse, safarija se ne morem nikoli naveličati, saj vedno vidiš in doživiš kaj novega. Najbolj impresivna žival je verjetno z razlogom še vedno "kralj živali". Levi mi vsakič znova poženejo adrenalin po žilah, saj jim mnogokrat lahko opazujemo skozi odprto okno dva, tri metre od vozila. Gepard in leopard sta tudi nekaj zelo posebnega. Zadnja leta pa precej radi opazujemo tudi ptice. Obiskovalci si seveda vsi želijo najprej videti velike mačke. Ko jih z malo sreče najdejo, pa imajo po nekaj dneh safarija vsak svojo priljubljeno žival ali kaj povsem drugega, kakšno divjo svinjo, ptičko ali pa nekaj takšnega, kar se zelo težko najde, in včasih voznika prepričajo še v kakšno nočno avanturo, haha.

Letna selitev več milijonov gnujev, zeber in antilop, ki se med julijem in septembrom seli iz tanzanijskega parka Serengeti v Masai Maro v Keniji, spada med največja čudesa sveta. Je s tem povezan tudi vrhunec turistične sezone v Keniji, se cene takrat (še bolj) napihnejo?
Julij, avgust in september zagotovo predstavljajo najvišjo turistično sezono v Keniji in Tanzaniji. Spektakularna migracija gnujev, počitnice in lepo vreme je verjetno prava formula. Druga, malo manj visoka sezona, so december, januar in februar, ko so temperature višje, vreme lepo, obiskovalcev pa je manj. Meni osebno so parki čudoviti čez vse leto. Tudi v deževni dobi od marca do junija ali pa novembra največkrat dežuje le ponoči, tako da te vreme redko ovira pri safariju. Cene so nižje v nizki sezoni. Pri samem safariju se ne pozna toliko kot pri cenah letalskih vozovnic, ki so včasih v nizki sezoni tudi prepolovljene.

Ali na vaš safari prihajajo tudi obiskovalci iz Slovenije?
Tudi, vendar ne veliko, ker se v Sloveniji nismo veliko oglaševali.

Nekateri kenijski narodni parki so svetovno znani, na primer Tsavo in Masai Mara. Kako dobro država skrbi za ohranjanje populacije divjih živali in ali so tudi v Keniji na delu divji lovci, ki preprodajajo slonovino in rogovino?
Divji lov je trenutno v Keniji zelo pereča težava. Divjih živali je še vedno na pretek, vendar je v zadnjih letih skrb vzbujajoče strmo padanje populacije nekaterih vrst živali, kot so nosorogi in sloni. Kenijski in tanzanijski narodni parki in rezervati namreč niso ograjeni, poleg tega govorimo o ogromnih površinah. Narodni park Tsavo je na primer večji kot Slovenija. Kljub velikemu številu zaposlenih "rangerjev" v teh parkih je takšne površine zelo težko nadzorovati tudi s helikopterji in multikopterji, saj je veliko površin pogozdenih ali poraščenih z grmičevjem. Država si seveda prizadeva ustaviti divji lov tudi s spremembami zakonov in zdaj z veliko strožjimi kaznimi. Ves svet si prizadeva rešiti to težavo, ki je prizadela celotno Afriko. Eno izmed prizadevanj vključuje tudi ozaveščanje in izobraževanje ljudi z azijske celine, ki so glavni kupci slonovine in rogovine.

Nekaj časa ste živeli v prestolnici Nairobi, zdaj ste v obmorskem letovišču Diani ob Indijskem oceanu. Glede na razvejanost turizma je ponudba za turiste ob obali verjetno izjemna in podobna drugim turističnim krajem po svetu z nakupovalnimi središči, kinodvoranami, ponudbami za vodne športe. Kaj se najbolj izplača kupiti v Keniji?
Kenijska obala je ena najlepših v Afriki in je že sama po sebi spektakularna. Ponudba nastanitev je velika in raznolika, od preprostih "backpackersov" nastanitev in hotelov all inclusive do najbolj ekskluzivnih nastanitev na zasebnih plažah in otokih. V nasprotju z drugimi obmorskimi letovišči pa so kenijske plaže in obmorski kraji še vedno zelo pristni in veliko plaž je skoraj neobljudenih. Obala Diani na primer, kjer živimo, ima vse potrebne zmogljivosti, kot so manjša nakupovalna središča, bolnišnica, banke in ponudba vodnih športov (kajtanje, potapljanje, ribolov in so najbolj priljubljene dejavnosti). Prav poleg teh modernejših zmogljivosti pa so tu tudi številne preproste slamnate lokalne trgovinice, v katerih domačini ponujajo pestro izbiro domačih proizvodov. Najizvirnejši nakupi so nakupi oblačil, izdelanih iz pisanih afriških tkanin, ročno izdelan modni nakit, izjemni pa so tudi ročno oblikovani izdelki iz lesa.

Imate kdaj občutek, da je v Keniji turizma že preprosto preveč, saj uničuje okolje in naravo in navsezadnje tudi domačine? S tem želim vprašati, ali so domačini zaradi mnogih turistov postali preveč pogoltni na denar, oportunistični in prevarantski ali tega ne opažate?
Turizma v Keniji sploh ni veliko oziroma bi ga bilo lahko veliko več glede na zmogljivosti in znamenitosti, ki jih imamo. Kenija se verjetno zdi turistična zato, ker se je "moderni safari" začel tu razvijati že nekje od leta 1920 naprej, kar je bilo pozneje podprto z mnogimi znani knjigami in filmi. Če pa pogledamo številke, je težko verjeti, da ima Kenija v primerjavi s Tajsko le dva odstotka turistov, ki obiščejo Tajsko! Prav tako tudi nisem mnenja, da turizem uničuje naravo in domačine, ravno nasprotno. Zaradi tako zgodnjega razvoja safarija v Keniji (tu gre zasluga Angležem) se je ohranil ves ta bogat živalski svet. Med drugim so izobrazili domačine o pomembnosti ohranitve narave, za kar smo danes lahko vsi hvaležni. V Keniji turizem predstavlja drugi največji vir dohodka države in s tem posredno in neposredno zaposluje ogromno ljudi, kar je v revnih afriških državah še toliko pomembneje.

Film Paradiž je prikazal zgodbo avstrijskih turistk v zrelih letih, ki hodijo v Kenijo na seksturizem. Kako razširjen je tovrstni "posel"? Obstaja tudi nasprotno - da domačinke ponujajo svoja telesa belim zahodnjakom?
Omenjenega filma sicer nisem videla, vendar da, se dogaja, tako in nasprotno. Ne govorimo pa tukaj o množičnem seksturizmu kot v nekaterih drugih državah po svetu.

Ali sta bila oba vaša otroka rojena v Keniji? Hodita tam v šolo, kakšen je šolski sistem in kako ju sprejemajo sovrstniki?
Anna je bila rojena v Sloveniji, vendar samo rojena, potem smo šli takoj nazaj v Kenijo. Max je bil rojen v Keniji. Max hodi še v vrtec, Anna pa v mednarodno šolo, ki sledi angleškemu sistemu. V teh šolah so zelo "luštne" mešanice otrok vseh barv in z vseh celin sveta.

Organizirate tudi aktivne počitnice, kot je na primer treking na sloviti gori Kilimandžaro in Mount Kenyo pa tudi kolesarjenje. Kako razvit je tovrstni turizem in ali ga opravljajo le tujci ali sodelujejo tudi domačini?
Trekingi na Mt. Kilimandžaro in Mt. Kenya so zelo priljubljeni in zaradi višine gora in zahtevnosti izziv marsikateremu planincu. Pri izvajanju kolesarskih safarijev smo v Keniji skoraj edini. Je pa to bolj specifičen produkt in se zanj odloči manj ljudi, kot bi si želeli. Meni osebno ni lepšega kot kolesarjenje ali treking z Masaji po savanah - tega ne zamenjam za noben džip, haha! Vse omenjene dejavnosti, od vodenja safarijev do kolesarjenja in trekinga, opravljajo izključno domačini. Mi kot "tujci" skrbimo zgolj za kakovostno logistiko potovanj, usposabljanje vodnikov, marketing in prodajo.

Kenija je zagotovo ena izmed najbolj poznanih afriških držav, saj je verjetno povprečen človek že slišal za safari, njihove tekače, Masaje, nasade kavovca. Kje vi vidite največje možnosti države?
Kenija imam ogromno zmogljivosti na vseh področjih. Glede na najnovejšo Bloombergovo raziskavo se Kenija uvršča na tretje mesto na svetu na seznamu najhitreje rastočih gospodarstev v letu 2015!

Kako je s korupcijo v državi in kako velik je prepad med bogatimi in revnimi? Se te družbene razlike kažejo na vsakem koraku?
Korupcija je bila in vedno bo, tako kot v vseh državah po svetu. Prepad med revnimi in bogatimi je velik. Se je pa v zadnjih desetih letih precej spremenilo in je korupcije manj. Prav tako se je v teh letih zelo povečal srednji sloj prebivalstva.

Kakšna je tradicionalna hrana v Keniji, imajo svojo kulinariko? In katere rastline najbolje uspevajo?
Kot je pri Slovencih krompir, je pri Kenijcih najpogostejša hrana "ugali", kar je bolj trdo skuhana polenta, vendar iz bele koruzne moke. V Keniji raste namreč bela koruza. Ugali se potem je z roko skupaj z mesom ali ribo, ki sta lahko pečena, v omaki ali pa najpogosteje, samo s kuhano zelenjavo (špinača, zelje, fižol). Zelenjava in sadje v Keniji dobro uspevata in sta odlične kakovosti, saj rasteta naravno. Ker je večji del notranjosti Kenije na 1500 metrih nadmorske višine in več, uspeva popolnoma enaka zelenjava kot v Sloveniji. Sadje je tropsko (ananas, banana, mango, papaja, avokado), jabolka pa so uvožena in izredno draga. V zahodnem delu Kenije odlično uspevata kava in čaj in agrokultura je še vedno vodilna v gospodarstvu Kenije.

V atletiki kenijski srednje- in dolgoprogaši slovijo kot skoraj nepremagljivi. So ti atleti v Keniji veliki zvezdniki ali ji je preprosto preveč, da bi vsi sploh prišli do izraza? Nad katerimi športi se sicer navdušujejo domačini?
Kenijski tekači so zvezdniki in Kenijci so nanje zelo ponosni. Ne gre pa to v takšne meje kot v razvitih državah, kjer so najbolje plačani športniki milijonarji. V nasprotju s tem so kenijski športniki zgolj običajni državljani, mnogi z dodatnimi zaposlitvami za preživetje. Eden izmed slavnih tekačev je bil med drugimi nekaj časa zaposlen tudi pri nas kot vodnik po safariju. Večinoma vsi ti tekači trenirajo sami, vsak dan čez drn in strm okoli svoje vasi, in v najpreprostejših športnih copatih. Na zadnjih olimpijskih igrah je eden izmed zmagovalcev v intervjuju izjavil, da so Kenijci dobri tekači zato, ker v državi ni dobrih cest in morajo med treningom skakati čez luknje, podrta drevesa in potoke, kar je veliko težje kot teči po tekaški progi, haha. Kenijski športniki so resnični heroji!

Kateri je bil ta slavni atlet, ki je bil zaposlen pri vas kot vodnik?
Pisal se je Kipruto, njegovega polnega imena pa se ne spomniva več, ker je bilo to že pred več kot desetimi leti.

Ko sem se v tej rubriki pogovarjala z Miho Logarjem, ki živi v Ugandi, je sebe označil za "kontramisijonarja", v smislu, da vedno na Afriko gledamo kot na "uboge Afričančke, ki jim je treba plačevati šolnino in drugače pomagati" ter da obstaja v Afriki splošno prepričanje, da je le belo in zahodno tisto pravo, lastno kulturo pa je treba zavreči. Ste tudi vi dobili tak občutek?
Lep pozdrav Mihi, že dolgo se nismo videli! Se pa popolnoma strinjam z njim. V Afriko prihaja veliko materialne in izobraževalne pomoči, vendar nisem prepričana, da ravno v najboljši obliki. Verjamem, da se kultura, torej navade in običaji določenega naroda vseskozi spreminjajo po vsem svetu. V Afriki se zaradi vpliva zahodnega sveta toliko hitreje. Vendar so mnoge afriške kulture tako fascinantne (so izredno stare kulture), da bi jih bilo neznansko škoda izgubiti. Mi smo prav s s tem namenom zgradili Maji Moto Eco Camp, ki je v bližini pristne masajske vasi in malo proč od ustaljenih turističnih poti. V kampu ni klasičnih safarijskih dejavnosti. Poudarek je na spoznavanju kulture Masajev in predstavljanju sveta skozi njihove oči. Dnevi so zapolnjeni s hojo po okoliških hribih in vaseh, kjer lokalni masajski vodniki z gosti doživijo svoj vsakdan. S tem projektom smo zagotovili dodatni dohodek mnogim vaščanom (ko v kampu ni gostov, so doma in tradicionalno skrbijo za svoje krave) in upam in menim, da s tem puščamo za seboj močno sporočilo vaščanom, kako pomembna je ohranitev njihove izjemne tradicije. S pomočjo gostov pomagamo k boljšim razmeram tudi manjši lokalni šoli v vasi. Po tednu dni veselega popravljanja oken in barvanja šole lansko leto so učitelji, učenci in starši pripravili predstavo v zahvalo. Pa mi je eden izmed naših fantov iz kampa rekel: "Mama, saj nismo tako revni, da potrebujemo pomoč, smo pa vseeno veseli, ko nam prebarvaš šolo." In nagajiv nasmeh.

Kako pogosto se vračate v Slovenijo in kaj opažate, kako se je spremenila v primerjavi s časom, kako ste še vi živeli v njej?
Poskušamo se vračati vsako leto, sploh zadnja leta, saj se nama zdi, da so ti obiski zelo pomembni za otroke, za spoznavanje družine, Slovenije in kulture. Slovenija se je spremenila v vseh teh letih. Boljša infrastruktura in boljši avtomobili so prva stvar, ki jo opazim. V zadnjih letih pa žal opažam tudi več splošnega nezadovoljstva med ljudmi, kar je predvsem povezano s splošno ekonomsko krizo v Evropi. Eden od afriških pregovorov o skupnosti in enotnosti pravi: "Sticks in a bundle are unbreakable." (Zvezane palice so nezlomljive.) Držimo skupaj, jaz sem optimist.

IZ PRVE ROKE