Krajinski park Ljubljansko barje se začne že na Ižanski cesti. Foto: Peter Podbevšek
Krajinski park Ljubljansko barje se začne že na Ižanski cesti. Foto: Peter Podbevšek
Proti Podpeči, v ozadju Sveta Ana.
Proti Podpeči, v ozadju Sveta Ana. Foto: Peter Podbevšek
Tehniški muzej Bistra.
Tehniški muzej Bistra. Foto: Peter Podbevšek
Od Vrhnike proti Horjulu, edini klanec na poti.
Od Vrhnike proti Horjulu, edini klanec na poti. Foto: Peter Podbevšek
Zadnji del poti od Stranske vasi proti Vrhovcem.
Zadnji del poti od Stranske vasi proti Vrhovcem. Foto: Peter Podbevšek

Drugače pa je slabih 60 kilometrov dolga tura na jugozahodnem robu prestolnice odličen nedeljski izlet tudi za manj pripravljene. V prevoženih kilometrih se nabere le slabih 200 višinskih metrov, večinoma na vzponu iz Stare Vrhnike v Veliko Ligojno in naprej v Horjul, preostanek poti pa gre večinoma po ravnem prek Barja in po njegovem robu, tudi del od Horjula nazaj do Ljubljane nima klancev.

Če začnete turo na Trgu Mladinskih delovnih brigad, vas najprej čakata dobra dva kilometra kolesarjenja po mestu. Najprej se peljite po Groharjevi in nato Riharjevi v Trnovo in malo po Barjanski. Tukaj nato zavijte na Hladnikovo, ki vas bo peljala čez Ljubljanico do Ižanske ceste, kjer zavijete desno v smeri Iga. Ižanska cesta je v konicah precej prometna, zato si opisano turo izberite recimo za vikend, ko je prometa manj. Po štirih kilometrih in pol, ko se zapeljete tudi nad ljubljansko obvoznico, zavijte z Ižanske ceste proti Črni vasi.

Kot ravnilo ravna cesta do Podpeči
Cesta od Črne vasi, ki vas pelje tudi mimo Plečnikove mojstrovine, cerkve svetega Mihaela, nima ovinkov. Ravna je kot ravnilo, dolga skoraj devet kilometrov. Peljali se boste skozi Črno vas in nato skozi Lipe, kjer pa se bodo hiše umaknile in levo ter desno od ceste boste lahko opazovali tipično barjansko pokrajino. Najbrž ravno zaradi mehkejših barjanskih tal pa je cesta do Podpeči v slabem stanju, posebej na robovih, kjer se po navadi vozimo kolesarji, zato previdno.

V Podpeči zavijte levo in nato takoj, v večjem križišču, desno v smeri Borovnice. Še vedno brez klancev gre precej dotrajana cesta skozi Kamnik pod Krimom pa mimo odcepa za Rakitno ter skozi Goričico in Pako do Borovnice. Na levi strani vas spremlja železnica, na desni pa se vam odpirajo lepi razgledi prek Barja vse do Polhograjskih hribov s Korenom nad Horjulom na čelu. Ko prikolesarite v Borovnico, je za vami 22 kilometrov.

Tehnični muzej v Bistri in Cankarjeva Vrhnika
V Borovnici se peljite mimo bencinske črpalke proti Vrhniki. Mimo Dola vas precej senčna cesta na robu Barja in ob potoku Bistra, v katerega izvir se steka voda iz Cerkniškega jezera, po dobrih štirih kilometrih pripelje do Tehniškega muzeja Slovenije, ki domuje v nekdanjem samostanu. Peljete se skorajda skozi samostan, pod dvema obokoma in po nekakšnem dvorišču. Od Bistre vas nato čakajo še štirje kilometri mimo Verda in pod avtocesto ter čez Ljubljanico do Vrhnike.

Ko se pripeljete na Vrhniko, se boste znašli v križišču z Ljubljansko cesto. Peljite se naravnost skozi križišče in zavijte desno proti Horjulu. Cesta se vije skozi Vrhniko in Staro Vrhniko mimo odcepov za Zaplano, Podlipo ter Smrečje. Ko zapustite vrhniške hiše, se pred vami spet odpre pogled na Koreno nad Horjulom ter na desni v Veliko Ligojno. Tukaj vas pričaka tudi edini klanec na opisani turi. Za slab kilometer in pol ga je. In ker ni prestrm, je tistih nekaj serpentin pravzaprav prava popestritev ravnih barjanskih cest.

Mimo Horjula in Dobrove nazaj v Ljubljano
Do Horjula vas čaka še prijeten spust in lepa cesta med travniki, ki se ju nabere za tri kilometre in pol. V Horjulu, kjer je za vami 38 kilometrov poti, zavijte desno proti Ljubljani in se peljite skozi Zaklanec in Podolnico do Dobrove. Cesta je lepa, asfalt, posebej po prenovi dela ceste, tudi. Pot do Dobrove, kjer lahko zavijete še pred krožnim križiščem levo in nato v naslednjem še enkrat levo ter sledite oznakam za Šentvid, se vije ob potoku Horjulščici. V Srednji vasi se nato peljite desno in sledite senčni cesti ob Gradaščici do Vrhovcev. Od tam boste hitro do Tržaške ceste in nato do izhodišča na Trgu Mladinskih delovnih brigad. Od Stranske vasi do izhodišča oziroma cilja je sedem kilometrov.

Barjanski kolesarski krog je torej nenaporna kolesarska rekreativna tura. Razgledi tako po Barju kot tisti tam daleč nad Barjem so unikatna naravna kulisa, ki odtehta deloma slabe ceste. Če pa vam čas dopušča in ste si za turo vzeli vsaj pol dneva, pa se ustavite še v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri. Tudi nekaj koles imajo na ogled …

Trasa: Ljubljana–Podpeč–Borovnica–Vrhnika–Horjul–Ljubljana
Dolžina: 57 kilometrov
Skupni vzpon: 190 metrov
Težavnost: 2/5