Branimir Štrukelj je predstavil vprašanja, ki jih v Svizu zastavljajo vsem, ki vstopajo v predvolilno kampanjo. Foto: BoBo
Branimir Štrukelj je predstavil vprašanja, ki jih v Svizu zastavljajo vsem, ki vstopajo v predvolilno kampanjo. Foto: BoBo
brezposelni, zavod za zaposlovanje
V Svizu predsednike strank in gibanj sprašujejo tudi, ali bo po volitvah sledilo odpuščanje v javnem sektorju. Foto: BoBo

Ocenjujemo, da je nekatere zadeve z vidika zdravja javnih financ in proračuna treba sprejeti in da bo po volitvah zelo težko sprejeti tak zakon zaradi časovne stiske in veta državnega sveta in podobnih stvari.

Pavel Gantar o predlaganem razmisleku o intervencijskem zakonu

Bil sem prepričan, da gre za kakšno neslano šalo, saj sprejemati interventno zakonodajo v vladi, ki nima več polnih pooblastil, sredi volilnega obdobja je na nek način tekmovanje o tem, kdo bo pobral več političnih točk.

Branimir Štrukelj v odzivu na informacijo o morebitnem sprejetju intervencijskeega zakona

"Očitno je, da bi nekateri želeli prehiteti same volitve s sporočili, da je iz krize mogoče priti tako, da se čim več vzame zaposlenim v javnem sektorju," je uvodoma novinarjem dejal glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj.

Sviz po Štrukljevih besedah zastopa interese 40.000 članic in članov in zato, da bi jim pred volitvami olajšali odločitev, zastavljajo vprašanja, ki se nanašajo na vzgojo in izobraževanje, znanost, kulturo in javni sektor kot celoto. Odgovore bodo nato objavili na spletni strani. "Naj imajo kandidati toliko poguma in po pravici povedo, kaj bodo storili," je dodal Štrukelj.

Vprašanja, ki jih Sviz zastavlja predsednikom strank in gibanj, ki vstopajo v predvolilno kampanjo:

  • Ali dopuščate možnost, da bi vlada v prihodnje lahko odstopila od veljavnih kolektivnih pogodb v javnem sektorju?
  • Dopuščate možnost, da bi spremljali pogoje dela in višino plač z intervencijskimi zakoni?
  • Boste ohranili obstoječi sistem kolektivnih pogodb v javnem sektorju kot podlago za sprejemanje pogojev dela in plač v javnem sektorju?
  • Zagovarjate ohranitev plačnega sistema v javnem sektorju ali se zavzemate za izločitev posameznih delov javnega sektorja iz enotnega plačnega sistema oziroma se zavzemate za reformo obstoječega sistema?
  • Nameravate predlagati spremembe obstoječega plačnega sistema?
  • Ali boste v letih 2012 in/ali 2013 znižali plače javnim uslužbencem?
  • Ali boste spoštovali veljavni dogovor, da zmanjševanje števila zaposlenih v javnem sektorju v letih 2012 in 2013 ne bo preseglo enega odstotka?
  • Če ne nameravate spoštovati spoštovati dogovora, prosimo navedite, za koliko boste zmanjšali število zaposlenih na letni ravni?
  • Ali bo odpuščanje enako v vseh delih javnega sektorja ali bo selektivno? Navedite, v katerih delih javnega sektorja, in število delavcev, ki bodo izgubili delo.

Bo vlada še pred volitvami sprejela intervencijski zakon?
"Pred kratkim sem dobil informacijo, da vlada obravnava intervencijski zakon, ki bi bil sprejet že decembra, bil sem prepričan, da gre za kakšno neslano šalo, saj sprejemati interventno zakonodajo v vladi, ki nima več polnih pooblastil, sredi volilnega obdobja je na neki način tekmovanje o tem, kdo bo pobral več političnih točk," je še pojasnil Štrukelj.

Prepričan je, da bodo tisti, ki bodo to "peljali naprej, hkrati tudi požrli svoja zagotovila, da se bodo plačna razmerja, socialni položaj, delovna razmerja vzpostavljala s predstavniki zaposlenih, torej z reprezentativnimi sindikati in se tako na nek način prehitevajo pobude, ki so bile v predvolilni kampanji že danes, recimo pobuda SDS-a, ki je bila zelo podobna, da se v decembru, ko še ne bo nove vlade, zamrznejo praktično plače v javnem sektorju, pokojnine in socialni transferji in se na nek način naredi prostor za ukrepe prihodnje vlade".

Gantar: Predlagali smo razmislek o intervencijskem zakonu
Pavel Gantar
(Zares) je na četrkovi seji kolegija namreč sprožil pobudo za vnovičen razmislek, ali ne bi vendarle sprejeli intervencijskega zakona, pri čemer bi lahko njegovo končno besedilo še dorekli. Gantar je za MMC pojasnil, da "ocenjujejo, da je nekatere zadeve z vidika zdravja javnih financ in proračuna treba sprejeti in bo po volitvah zelo težko sprejeti tak zakon zaradi časovne stiske in veta državnega sveta in podobnih stvari".

"Zdi se neodgovorno to puščati v prednovoletni čas po volitvah. Če nekatere stvari ne bodo sprejete, kot vprašanje zamrznitve plač v javnem sektorju in podobno, utegnejo postati posledice zelo težke," je dodal.

Zatrdil je, da niso predlagali, da bi sprejeli zakon, ampak so predlagali razmislek o tem, ali bi ga kazalo pogledati in se dogovoriti, ali obstaja soglasje, da bi vendarle vsaj v določenem delu spremenjenega morda sprejeli. "Predlagali smo, da bi predlagali dvig nadomestil za pol leta in da bi črtali cel 6. člen in omogočili napredovanje v višji plačni razred in nazive. Nekoliko bi ga omilili," je pojasnil.

Po njegovih besedah odziv v poslanskih skupinah ni bil pozitiven, zato namerava poslati pismo še socialnim partnerjem in jih seznaniti s predlogom in dobiti odziv nanj. "Opozarjam pa ,da nisem optimističen, da bo odziv pozitiven. In če ne bo pozitiven, smo mi s to pobudo končali," je sklenil Gantar.

Ocenjujemo, da je nekatere zadeve z vidika zdravja javnih financ in proračuna treba sprejeti in da bo po volitvah zelo težko sprejeti tak zakon zaradi časovne stiske in veta državnega sveta in podobnih stvari.

Pavel Gantar o predlaganem razmisleku o intervencijskem zakonu

Bil sem prepričan, da gre za kakšno neslano šalo, saj sprejemati interventno zakonodajo v vladi, ki nima več polnih pooblastil, sredi volilnega obdobja je na nek način tekmovanje o tem, kdo bo pobral več političnih točk.

Branimir Štrukelj v odzivu na informacijo o morebitnem sprejetju intervencijskeega zakona