Lauren Bacall so odkrili pri 19 letih, ko je v New Yorku delala kot manekenka. S svojim značilnim raskavim glasom in zadimljenim pogledom je postala znana pod vzdevkom The Look. Filmska diva pa je vedno trdila: "Vedno se mi je zdelo, da imam krive obrvi in krive zobe. Zato mi nikoli ni bilo jasno, zakaj se ljudem zdim lepa." Bacallova ima danes 85 let in še vedno snema filme.

Bogart pa še danes, več kot 50 let po smrti, velja za enega najbolj spoštovanih likov ameriškega filma in je prava kulturna ikona, s čimer si je zaslužil tudi prvo mesto na lestvici največjih moških filmskih zvezdnikov vseh časov. Njegovo zasebno življenje pa je zaznamovala ljubezenska zgodba s filmsko divo Lauren Bacall. Poročena sta bila od leta 1945 do njegove smrti leta 1957.

Njun zakon je bil srečen, čeprav so se pojavljala tudi manjša trenja zaradi razlik v njunih značajah. Medtem ko je "Bogie" večere najraje preživljal doma, se je skoraj 25 let mlajša Bacallova z veseljem udeleževala zabav. Bogart je imel tudi težave s pijačo, ki so bile vzrok za njegovo smrti.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1349 so v Skopju razglasili prvi del Dušanovega zakonika, najpomembnejšega akta fevdalne Srbije. Uvodni del je namenjen cerkvi in duhovščini, v nadaljevanju pa govori o lastninskih pravicah plemstva. Določene so tudi obveznosti in dolžnosti plemstva do kralja in obveznosti, ki jih ima tlačan. Zakonik je bil napreden, zgledoval pa se je po bizantinskemu pravu.

Leta 1502 je portugalski morjeplovec João da Nova odkril otok Sveta Helena.

Leta 1843 se je rodil švicarski politik in prejemnik Nobelove nagrade za mir Charles Albert Gobat.

Leta 1850 se je rodil italijanski vulkanolog Giuseppe Mercalli.

Leta 1851 se je rodil francoski državnik in prejemnik Nobelove nagrade za mir Léon Bourgeois.

Leta 1853 se je v Ljubljani rodil slovenski zgodovinar Ivan Vrhovec. Njegovo najzanimivejše delo je knjiga Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih.

Leta 1860 se je rodil nizozemski izumitelj, dobitnik Nobelove nagrade za medicino, Willem Einthoven.

Leta 1871 je francoska oblast napadla pariško komuno. V tednu dni bojev je umrlo okoli 20.000 ljudi, 38.000 pa so jih aretirali.

Leta 1881 je Clara Barton ustanovila ameriški Rdeči križ.

Leta 1921 se je v Moskvi rodil atomski fizik, borec za človekove pravice, Andrej Dimitrijevič Saharov.

Leta 1932 je Amelia Earhart zaradi slabega vremena pristala v severnoirskem Derryju in tako postala prva ženska, ki je sama preletela Atlantski ocean.

Leta 1934 so v ameriškem mestu Oskaloosa, zvezna država Iowa, vsem meščanom odvzeli prstne odtise. To je bilo tudi prvo mesto v ZDA, kjer se je to zgodilo.

Leta 1934 se je rodil švedski biokemik in nobelovec Bengt I. Samuelsson.

Leta 1935 je umrla ameriška socialna delavka in dobitnica Nobelove nagrade za mir Jane Addams.

Leta 1936 se je rodil nemški biolog in Nobelov nagrajenec za medicino Günter Blobel.

Leta 1936 so po večdnevnem tavanju po ulicah Tokia aretirali Sado Abe, ki je v rokah nosila penis svojega mrtvega ljubimca. Kmalu je zgodba postala eden najbolj razvpitih škandalov v državi.

Leta 1941 je 950 milj od brazilske obale nemška podmornica potopila ameriško vojaško ladjo SS Robin Moor.

Leta 1942 se je druga grupa odredov NOV in PO Slovenije pod Jančami skušala prebiti prek Save na Štajersko. Pri tem so se partizani spopadli z močnimi nemškimi policijskimi in orožarskimi enotami.

Leta 1942 so italijanski okupatorji v Gramozni jami pri Ljubljani ustrelili organizacijskega sekretarja CK KP Slovenije Toneta Tomšiča. Obsojen je bil zaradi neutrudnega pripravljanja in vodenja ljudskega odpora proti okupatorju.

Leta 1944 se je rodil irska predsednica Mary Robinson.

Leta 1956 so Američani v Tihem oceanu, na atolu Bikini, opravili poskus z vodikovo bombo. Ameriški predsednik Harry Truman je že 31. januarja 1950 sporočil ameriški javnosti, da podpira izdelavo vodikove bombe, ki je imela teoretično stokrat večjo moč kot atomski bombi, ki so jih Američani odvrgli na Japonsko v drugi svetovni vojni. S poskusom se je nadaljeval boj za premoč v hladni vojni.

Leta 1964 je v Göttingenu umrl fizik James Franck, znan po svojih delih o trkih elektronov in atomov. V času Hitlerja je moral zapustiti Nemčijo, zatekel se je v Združene države Amerike in sodeloval pri nastanku atomske bombe. Z Gustavom Hertzom sta leta 1925 dobila Nobelovo nagrado za njuno raziskavo o trkih elektronov ob atom. Leta 1914 sta izvedla poskus, kar dvanajst let pred kvantno fiziko, in s tem potrdila Bohrov postolat o kvantizaciji energijskih stanj in o diskretnih vrednostih energij pri prehodih elektronov. Franck in Hertz sta uporabila živosrebrne pare. Rodil se je 26. avgusta 1882.

Leta 1965 je umrl angleški oblikovalec letal Geoffrey de Havilland.

Leta 1981 je Pierre Mauroy postal francoski premier.

Leta 1982 so se angleške pomorske sile izkrcale na Falklandskem otočju in začele največjo britansko vojno akcijo po sueški krizi leta 1956. Vojna za Falklandsko otočje oziroma Malvinske otoke se je začela 2. aprila z argentinsko zasedbo, končala pa se je 16. junija 1982 s podpisom argentinske kapitulacije. Spori zaradi otokov so stari že mnogo let, nazadnje so zahtevo v Združenih narodih izrazili Argentinci leta 1965. Večkrat sta bili z resolucijo pozvani, naj spor rešita po mirni poti.

Leta 1991 je bil na predvolilnem potovanju po južnih provincah Indije ubit nekdanji ministrski predsednik Indije Radživ Gandi.

Leta 1998 so Kiplanda Kinkla suspendirali iz springfieldske srednje šole Thurston High School, ker je s seboj prinesel pištolo. Z rafalom je v učilnici, polni učencev, ubil dva človeka, 25 pa jih je ranil. Streljal je potem, ko je Kinkel doma ubil starše.

Leta 1998 so v Miamiju napadli pet klinik za splav.

Leta 2003 je v potresu, ki je prizadel severno Alžirijo, umrlo več kot 2.000 ljudi.

Leta 2004 je šerpa Pemba Dorje v 8 urah in 10 minutah splezal na Mount Everest in tako postavil nov rekord v plezanju na najvišjo goro sveta.

Leta 2006 se je na referendumu 55,4 odstotka volivcev izreklo za neodvisnost Črne gore.