Cerkev dobrega pastirja na obali jezera Tekapo. Foto: National Geographic
Cerkev dobrega pastirja na obali jezera Tekapo. Foto: National Geographic

Prek spodnjih podob se podajte na fotografsko popotovanje čez to pacifiško otoško državo, ki premore gore, ki tekmujejo s tistimi v Švici, ravnice, bolj rodovitne od angleških, z ribami založene reke in potoke, fjorde, ki jih primerjajo z norveškimi, in plaže, vabljive kot kalifornijske.
Otok dolgega belega oblaka
Severni in Južni otok delita Pacifik od Tasmanskega morja, neokrnjena narava je posuta z belimi ovcami in slikovitimi vasicami, državi pa pusti močan pečat tudi živahna maorska kultura.
Nova Zelandija ali Otok dolgega belega oblaka (Aotearoa), kot ji tudi pravijo po maorsko, se lahko pobaha s čudovito naravo, srečnim prebivalstvom, kulturnim bogastvom, varnostjo, spokojnostjo in izjemno raznolikostjo - vse to jo dela za eno najbolj priljubljenih svetovnih destinacij.
V spodnji fotozgodbi nekaj znamenitosti, kot so jih ujeli mojstri fotografi revije National Geographic.

Ledenik Franz Josef, Južni otok: Plezalci premagujejo ledeniško razpoko na ledeniku Franz Josef. Ta izjemno dostopna reka ledu se začenja v vrhovih Južni Alp in teče 2.400 navpičnih metrov v bujne deževne gozdove nacionalnega parka Westlands. Foto: National Geographic
Cathedral Square, Christchurch: Novo se sreča s tarim na Katedralskem trgu (Cathedral Square) v centru Christchurcha. Največje mesto Južnega otoka smatrajo za 'najbolj angleško mesto izven Anglije'. Foto: National Geographic
Tramvaj, Christchurch: Tramvaj prevaža obiskovalce čez srce Christchurcha. Ko je bilo mesto leta 1850 ustanovljeno, ga je pesnik Denis Glover oklical za 'najbolj kužen del canterburyjskih ravnic', posejan z močvaro, meglo in blatom. Mestu danes dajejo pečat angleški običaji, vrbe in gotska arhitektura. Foto: National Geographic
Mount Cook: Mogočne gore in zastrašujoča brezna so impresionirala kapitana Jamesa Cooka, ki je leta 1773 postal prvi Evropejec, ki je raziskal to območje. Veličastni vrhovi še vedno objemajo bistra jezera na tem območju, ki je obenem zlovešče lep in izoliran. Foto: National Geographic
Geotermalni park, Rotorua: Kadeče se žveplene vode, gejzirji in bazenčki vrelega blata privabljajo obiskovalce v Rotoruo že več kot stoletje. Lokalni Maori so vodo uporabljali za celjenje lovskih ran. Foto: National Geographic
Oceanski rezervat Poor Knights Islands: Redke ribje vrste privabljajo športne potapljače s celega sveta v rezervat 'Revnih vitezov' (Poor Knights). Čeprav je bil komercialni ribolov tu prepovedan že leta 1981, je otoški rezervat trpel zaradi rekreacijskega ribolova do leta 1998, ko je dobil polno zaščito. Foto: National Geographic
Nacionalni park Fiordland: Bujno zelenje vabi pohodnike in raziskovalce po duši, da se podajo po številnih znamenitih poteh Fiordlanda. Pešpoti, obdane s praprotjo in mahovi, vzbujajo asociacije na mitske gozdove iz romanov J. R. R. Tolkiena, kjer 'sence ležijo podnevi in ponoči in kjer se temne stvari tiho plazijo pod njimi'. Foto: National Geographic
Nacionalni park Fiordland: Mreže kaskadastih vodovij, tančice oblakov in pasovi srebrnih brez vdihujejo ozračje skrivnostnosti neokrnjenemu Fiordlandu, največjemu nacionalnemu parku Nove Zelandije. To je s 6,4 metri padavin na leto tudi ena najbolj vlažnih točk na Zemlji. Foto: National Geographic
Doubtful Sound: Elegantni, svetlikajoči se delfini plavajo v senci gorskih vrhov v Fjordlandu. Tukajšnji delfini lahko preživijo vse svoje življenje v enem fjordu izoiranega sveta, ki je dramatičen tako nad kot tudi pod vodo. Foto: National Geographic
Nacionalni park Abel Tasman: Neokrnjene plaže, zanimive skalne formacije in turkizne vode nacionalnega parka Abel Tasman privabijo vsako leto več kot 150.000 obiskovalcev. V najmanjšem novozelandskem parku (22.530 hektarjev) najdemo tudi slovito obalno pešpot Abel Tasman. Foto: National Geographic
Kraljevi albatrosi: Kot najstniki v nakupovalnem središču se mladi južni kraljevi albatrosi družijo na novozelandskem otoku Campbell Island. Ko se prikažejo veliki samci, so na vrsti samice, ki razkazujejo svoja dolga, tanka krila. Te ptice se na bodo parile še 3-9 let, a druženje je ključno pri izbiri živjenjskega partnerja. Foto: National Geographic
Auckland: Jutranje sonce vzhaja nad pristaniščem v Aucklandu, največjem mestu na Novi Zelandiji. Foto: National Geographic
Maorski pozdrav: Maori se pozdravljajo s pozdravom, imenovanim hongi in pri katerem pritisnejo svoj nos ob nos drugega. V maorski mitologiji je Južni otok Nove Zelandije kanu, s katerega je veliki prednik Maui iz morja izvlekel ribje oblikovani Severni otok. Foto: National Geographic