Da življenje na otoku ne bi povsem usahnilo, je poskrbela s svojim zanimivim konjičkom, ki privlači tudi turiste - pred 13 leti je izdelala svoje prvo ptičje strašilo, s katerim je želela pregnati ptice s svojih polj.

Danes strašila izdeluje z drugačnim namenom, saj želi vsaj na videz nadomestiti odseljene oziroma umrle sovaščane in tako omiliti težavo, ki je prizadela več kot 10.000 vasic na Japonskem - zmanjšanje števila prebivalcev na podeželju in selitev teh v velemesta v iskanju boljših razmer za življenje.

Nekoč je v vasici živelo na stotine družin, danes tam živi le še 35 ljudi, večinoma starejših. Ker v vasici skoraj ni otrok, so šolo pred dvema letoma zaprli. Po zaslugi Japonke pa spomine na lepe in predvsem živahnejše čase v vasici ohranjajo njena strašila, ki jih je trikrat več kot vaščanov: "Tista stara gospa je prihajala sem in se pogovarjala in pila čaj. Tisti starec je rad pripovedoval zgodbe in pil je sake ... Spominja me na stare čase, ko so še vsi bili živi in zdravi."

Cukimi se s 65 leti uvršča med mlajše vaščane, v vas pa se je iz Osake preselila pred leti, da bi pazila na 85-letnega očeta.

Strašila je Japonka namestila povsod, kjer v navadnem svetu srečamo žive ljudi - od avtobusne postaje do šole, na kmetijah ... Spodaj si lahko pogledate fotoutrinke iz vasice Nagoro, ki se spreminja v vasico duhov, postal pa je tudi muzej na odprtem, ki si ga ogledajo tudi mimoidoči turisti, ki jih Japonka popelje skozi "strašljivo" vas: "Če ne bi izdelovala teh strašil, bi se ljudje le peljali mimo."