Noč z 31. oktobra na 1. november je postala čas za čarovniške jedi, strašne maske in grozljive filme. Foto: EPA
Noč z 31. oktobra na 1. november je postala čas za čarovniške jedi, strašne maske in grozljive filme. Foto: EPA
Prvotne svetilke, t. i. Jack-o-lantern, izhajajo iz ljudske zgodbe o Jacku, ki je v izrezano repo vstavil goreč premog in si tako osvetljeval pot. Tradicija se je nato preselila v Združene države Amerike, kjer pa so priseljenci ugotovili, da je buče, ki so rasle tam, laže izrezovati kot repo. Foto: EPA
Gostinci na 31. oktober ali v dneh prej pripravljajo večerje, na katerih ne manjka jedi, kot so strašljivi prsti in sladke kosti. Nekateri postrežejo z rdečimi ali črnimi koktajli. Foto: MMC RTV SLO
Brez strašljivih mask na noč čarovnic ne gre. Foto: EPA

moč soditi, da smo z Zahoda uvoženi običaj že dodobra posvojili.

Noč čarovnic je postala dobra priložnost za zabavo in hkrati zaslužek na različnih področjih - od gostinstva do turizma.

Priljubljen kraj za zabave na noč čarovnic so gradovi. Na gradu Žužemberk bodo prireditev danes začeli s programom za otroke, ki bodo na delavnicah izdelovali netopirje, pajke in duhce. Udeleženci prireditve bodo proti večeru izbirali naj masko in naj bučo, sledil pa bo ognjeni nastop in zatem zabava.

Na blejskem gradu, kjer si je bilo mogoče že v četrtek ogledati plesne predstave in čaranje v srh vzbujajočih grajskih sobanah, bodo dogodek ponovili danes.

V dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah se je v petek začel dvodnevni čarovniški festival, na katerem se je mogoče udeležiti čarovniške šole in izdelati čarovniška oblačila. Vabijo pa tudi v hišo strahov.

Na noč čarovnic bodo na svoj račun prišli tudi ljubitelji grozljivk. V ljubljanskem Kinodvoru bo v noči z danes na nedeljo namreč potekal tradicionalni maraton grozljivk.

Rovi pod Kranjem pa bodo na noč čarovnic pod okriljem Grossmannovega festivala prostor za grozljiv performans, delavnico mask in projekcijo kratkih filmov.

Vzbujanje groze s pridom izkoriščajo trgovci
"Noč čarovnic se v zgodovinskem pogledu nanaša na različne oblike praznovanj, s katerimi so v preteklosti stopali v stik z mrtvimi predniki," je pojasnil sodelavec Narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu Tomaž Simetinger.

Različne obrede, povezane z dušami umrlih, so poznali denimo Grki, Rimljani in Kelti. Slovenska ljudska dediščina v času okoli 1. novembra, ki je v Katoliški cerkvi dan vseh svetih, pozna obdarovanje otrok ali beračev. Ti so na simbolni ravni ponazarjali duše mrtvih, je spomnil Simetinger, ki je doktor etnoloških, socialnih in kulturno antropoloških znanosti.

Predstave o svetu mrtvih pa so na noč čarovnic po njegovih besedah tesno povezane "s produkcijo kiča in kostumizacijo ter maskiranjem ljudi". "Tovrstne oblike stereotipnega vzbujanja groze s pridom izkoriščajo trgovci, saj je s tem tesno povezana ekonomska plat praznika," je dodal.

Noč čarovnic po navajanjih etnologov izvira iz keltske tradicije. Kelti so 1. novembra, ki se začne po nekdanjih predstavah že zadnjega oktobra zvečer, praznovali praznik samhain, ko se je po keltskem koledarju začelo zimsko obdobje. Kasneje je pri Angležih z nastopom krščanstva praznik prekril anglosaški halloween, kar je skrajšana oblika za "all hallows' eve" oz. za predvečer dneva vseh svetnikov.