V Tržaškem zalivu sicer živi stalna populacija delfinov vrste velika pliskavka, ki šteje okoli 150 živali, slovenske vode pa so pomemben del njihovega habitata. Delfini se na tem območju namreč prehranjujejo, razmnožujejo in vzgajajo mladiče, so sporočili iz slovenskega društva za morske sesalce Morigenos.

Delfini se sporazumevajo, orientirajo in lovijo plen s pomočjo zvoka, zato lahko s proučevanjem njihovega oglašanja o njih izvemo marsikaj. Njihovo oglašanje vključuje različne oblike žvižgov, tleskov ter brnečih in drugih zvokov, so pojasnili.

En delfin, en žvižg

Vsak delfin ima tudi svoj lastni "podpisni žvižg", ki predstavlja njegovo "ime". Na podlagi teh žvižgov se delfini medsebojno prepoznavajo, z natančno analizo teh zvokov pa jih lahko prepoznajo tudi raziskovalci.

Kot pojasnjujejo v društvu, to populacijo proučujejo že 18 let, zato večino delfinov zelo dobro poznajo. Posamezne osebke prepoznavajo po naravnih oznakah na hrbtnih plavutih, vsak prepoznani delfin pa dobi ime in je vključen v identifikacijski katalog. Nekatere od danes opaženih delfinov so prvič srečali že leta 2003.

V društvu Morigenos so hvaležni vsem, ki jih v teh dneh redno obveščajo o opažanjih delfinov, saj jim s tem pomagajo zbirati pomembne informacije o gibanju, vedenju in varstvenem statusu teh živali, pomagajo pa lahko tudi tako, da katerega od delfinov simbolično posvojijo.